Družboslovci v Trstu
V torek, 16. aprila 2019, smo se družboslovci 3. a in 3. b gimnazije skupaj s profesoricama Gabrijelo Rebec Škrinjar in Matejo Grmek odpravili na ekskurzijo v Trst. Cilj naše ekskurzije je bil spoznati narodnostno in versko raznolikost Trsta.
Avstrijski cesar Karel VI. je leta 1719 podelil mestu pravico do svobodnega pristanišča. Tako je Trst postal mesto priložnosti. Vanj so se naseljevali ljudje različnih etničnih skupin, veroizpovedi, slojev in poklicev, a vsi z enako željo po boljšem življenju. S tem se je začel nagel gospodarski in kulturni razvoj mesta.
Na ekskurzijo smo se pripravili tako, da smo pregledali literaturo in napisali referate o sledeh Slovencev, Italijanov, Nemcev, Srbov, Grkov in Judov v Trstu.
Najbolj imenitno bi se bilo v Trst pripeljati s tramvajem, ki je eden redkih na svetu, ki na delu proge vozi kot žična vzpenjača, vendar je po nesreči pred nekaj leti še vedno v okvari. Tako smo se v mesto pripeljali z avtobusom.
Trst nas je pričakal obsijan s soncem. Najprej smo si ogledali za Slovence zelo pomembno stavbo, Narodni dom, kjer smo spoznali njegov velik pomen za Slovence v zgodovini.
Pot nas je naprej vodila do evangeličanske in nato še grške pravoslavne cerkve. Tu smo se seznanili s temi še vedno zelo aktivnimi verskimi skupnostmi. Na enem najbolj znanih delov Trsta, ki leži ob kanalu na trgu Ponte Rosso, smo si vzeli kratek odmor za malico in nato nadaljevali s spoznavanjem katoliške cerkve svetega Antona, srbske pravoslavne skupnosti, njihove cerkve in palače Gopčević. Posebno doživetje je bil obisk palače, v kateri je nekoč živela bogata grška družina Sacramanga. Vodič nam je natančno razkazal njeno notranjost in razstavo iz zbirke Giovannija Scaramangaja, ki je bil strasten zbiralec vsega, kar je bilo povezano s Trstom, predvsem starih zemljevidov, načrtov in slik Trsta. Družina Scaramanga ima posebno povezavo s Sežano, saj so si tukaj zgradili poletno rezidenco Vilo Mirasasso in čudovit vrt. Danes je v vili sedež Občine Sežana, vrt pa je postal znameniti botanični park.
Sledil naj bi ogled sinagoge, a vanjo nismo vstopili, saj je bila žal nepričakovano zaprta. Smo pa od sošolk veliko izvedeli o njeni zunanjosti in o spotikavcih (tlakovcih spomina), ki so jih v spomin na v taborišča odpeljane Jude v Trstu postavili lansko leto.
Preko Borznga trga smo se odpravili na kosilo in si malo odpočili utrujene noge. Nato smo se ponovno dobili na Piazza Unita, kjer sta nam sošolca predstavila palače na trgu, trg in pomol Audace. Ekskurzijo smo nadaljevali z vzponom k svetemu Justu, mimo palače Bonoma. Pri cerkvi in gradu na vrhu hriba pa so sledile še predstavitve zgodovine Slovencev v Trstu.
Nato smo se z avtobusom odpeljali do pokopališča Svete Ane, ki leži na obrobju mesta. Ob osrednjem katoliškem pokopališču so še judovsko, grško pravoslavno, srbsko pravoslavno, evangeličansko, anglikansko in muslimansko pokopališče, ki zelo dobro odsevajo multikulturnost Trsta. Na vsakem od teh smo našli grobnice družin, ki smo jih že spoznali, ko smo pisali referate. Na katoliškem pokopališču smo se ustavili pri mogočni grobnici družin Tomažič in Vuk in izvedeli o njihovi tragični usodi, pa tudi pri grobovih Juliusa Kugyja in dveh pomembnih piscih judovskega porekla, Umbertu Sabi in Italu Svevu. Na grškem pokopališču smo našli grobnici družin Scaramanga in Economo, na srbskem pokopališču pa grobnici Gopčevićev in Obrenovićev. Na evangeličanskem pokopališču je pokopan ustanovitelj tržaške pražarne in prodajalne kave Hausbrandt. Judovsko pokopališče pa nas je najbolj presenetilo s svojo izjemno velikostjo, ki priča o pomembnosti nekdanje judovske skupnosti, in zanimivimi spomeniki, ki so prepoznavni po judovskih simbolih. V domačo Sežano smo se vrnili v večernih urah utrujeni, zadovoljni in prepričani, da smo dosegli vse cilje ekskurzije.
Po zapisih Nane Čelhar 3.b gim
