Družboslovci v Trstu
V ponedeljek, 23. aprila 2018, so se dijaki družboslovnega sklopa iz 3. a in 3. b gimnazije s profesoricama odpravili v Trst. Zakaj ravno v Trst? Osrednja tema, ki nas je spremljala pri pouku, je bila multikulturnost, Trst pa je tipično mesto sobivanja ljudi različnih narodov, ver, ras in načinov življenja.
Najprej smo se ustavili ob Narodnem domu, središču Slovencev od začetka 20. stoletja do usodnega leta 1920, ko so ga fašisti požgali. Narejen je po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. Tu so dijaki začeli s predstavitvami tržaških znamenitosti, ki so povezane s kulturno raznolikostjo mesta. Nato nas je pot vodila mimo evangeličanske cerkve. V tržaški luteranski skupnosti prevladujejo Italijani, a jih od letos dalje vodi slovenski pastor iz Murske Sobote.
Zanimiva je tudi grška pravoslavna cerkev, ki priča o pomembnosti in bogastvu grške skupnosti. Grških korenin je bila tudi tržaška družina Scaramanga, ki je imela svojo vilo z velikim vrtom v Sežani. Tam zdaj domujeta Občina Sežana in botanični vrt. Na Piazzi Unità so s predstavitvijo osrednjih stavb dijaki svoje znanje povezali z italijansko kulturo in načinom življenja v Trstu. Vzponu mesta je bistveno pripomogla odločitev Karla VI., očeta Marije Terezije, da Trstu da pravico svobodnega pristanišča. S tem in spodbujanjem različnih poklicev je pritegnil številne priseljence, mlade in stare, iz mest in podeželja, iz revščine in obilja, da so v Trstu iskali možnosti boljšega življenja.
Naslednji naš cilj je bil grič Svetega Justa, kjer se je že v antiki začel Trst razvijati. Na poti smo si ogledali hišo tržaškega škofa Bonoma, v kateri je nekaj časa bival Primož Trubar. Na vrhu, ki je priljubljena izletniška točka Tržačanov in turistov, smo vstopili v katoliško cerkev svetega Justa, ki je nastala v 14. stoletju, ko so združili dve cerkvi. Takrat so pročelje okrasili s čudovito rozeto, ki so jo izdelali Benečani iz belega kraškega kamna.
Pod grajskim obzidjem smo si ob pogledu na ostanke rimske bazilike in foruma spočili in nato nadaljevali pot mimo antičnega gledališča proti Ponterossu. Ob spominu na tragično usodo družine Tomažič smo se ustavili še pred Bufettom da Pepi. Na trgu pred cerkvijo svetega Antona so dijaki razložili značilnosti te cerkve in njen pomen za slovensko skupnost danes. Z zanimanjem smo sledili opisu bližnje srbske pravoslavne cerkve in srbske skupnosti v Trstu nekoč in danes.
Pozno popoldne pa nas je čakalo še posebno doživetje. Obiskali smo sinagogo. Fantje so si v znak spoštovanja glavo pokrili s tradicionalnim moškim pokrivalom ali kippo, dekleta pa so poskrbela, da niso vstopila z golimi rameni. Prijazno nas je sprejel rabin Ariel Haddadin in nam zanimivo predstavil zgodovino sinagoge in Judov na Tržaškem.
Tako smo spoznali, da je Trst res Evropa v malem in da številne skupnosti, ki živijo in ustvarjajo druga z drugo, mesto še kako obogatijo.
Za družboslovni sklop zapisala Gabrijela Rebec Škrinjar
