Da se holokavst ne bi nikdar več ponovil
V srednji dvorani Kulturnega doma Srečka Kosovela je bila te dni na ogled razstava z naslovom Holokavst. Avtorica razstave je 19-letna Ines Pahor, študentka 1. letnika VSŠ Sežana, smer fotografija.
Veliko ljudi, tudi mlajše generacije in svoje sovrstnike, je Ines presenetila in navdušila že lani, ko je kot dijakinja 4. letnika smeri aranžerski tehnik ob svetovnem dnevu holokavsta, 27. januarja, kot del svoje maturitetne naloge postavila prostorsko instalacijo v MC Podlaga, prav tako z naslovom Holokavst. Z omenjeno razstavo je Ines želela opozoriti na najhujši zločin v človeški zgodovini, krute dogodke iz časa druge svetovne vojne, o katerih mladi vedo bolj malo. Mnogi so bili ob ogledu razstave čustveno ganjeni. Ines je bila takrat tudi izbrana za osebnost Primorske 2016 v mesecu januarju.
Tokrat se nam mlada umetnica ponovno predstavlja z razstavo o holokavstu, vendar v novi, razširjeni obliki. Osrednji del razstave je ponovno drevo življenja v simbolični beli barvi, ki je letos sestavljeno iz 72 rok (72. obletnica osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz) in s koreninami v obliki Davidove zvezde, ki predstavlja simbol judovstva. Rdeča nit letošnje razstave pa so pričevanja preživelih taboriščnikov in internirancev iz naše okolice. Ines je ob pripravljanju razstave govorila s Pavlo Simčič, Maro Grmek Pirjevec, Maro Žetko, Elico Ukmar Trobec, Zoro Vitez Trobec in Sonjo Zabric Vrščaj. Posnela je tudi kratek film, v katerem je predstavljena zgodba Levina Lea Rodice, ki je bil izgnan pri svojih sedmih letih.
Ines se zaveda vrednot življenja in nas želi spodbuditi, da bi razmislili o vsem, kar vidimo in občutimo, ko se sprehajamo med razstavljenimi deli. Njeno delo je zgovorno, nosi sporočilo, ki ni le čutno, vidno, temveč ima svoj simbolični, čustveni in zgodovinski pomen. Prizadevati se za pravičnost in mir ter želeti si, da se holokavst ne bi nikdar več ponovil.
Razstavo so si prav na svetovni dan spomina na holokavst ogledali tudi gimnazijci, ki obiskujejo družboslovni modul. Razstava jim je služila kot uvod v razmišljanje o diskriminaciji in genocidu. Pri pouku so nato ugotavljali in debatirali, kaj človeka privede do tega, da je sposoben takih zločinov.
V ponedeljek, 30. 1. 2017, pa so si razstavo ogledali še dijaki 1. letnika programa aranžerski tehnik v spremstvu razredničarke 1. art, prof. Petre Ražem, prof. Nadje Prihavec in prof. Renate Nikolić. Srečali so se tudi z avtorico razstave, ki je spregovorila o tem, kako jo je pripravila in razširila ter komu jo posveča.
Vabljeni k ogledu galerije.
Mateja Grmek in Renata Nikolić
Fotografije: Ines Pahor in Mateja Grmek
