Preplavali smo začetek srednje šole

Športni teden s 1. a ART in 1. EKT in b. ART

Letošnji september je v tednu med 12. in 19. 9. še najbolj spominjal na pozne počitniške avgustovske dni, česar smo bili zelo veseli, saj smo se v ponedeljek zjutraj odpravili na športni teden v Portorož. Prvi teden športnih aktivnosti je letos pripadel razredoma 1. a ART in 1. EKT b. ART, v času tega zapisa pa na morju uživajo tudi naši gimnazijci.

Avtobus nas je pripeljal prav na vrh Belega Križa, kjer so nas prijazno sprejeli v počitniškem hostlu, ki glede na prečudovit razgled na Piranski zaliv nosi nadvse primerno ime – Panorama. Da vse skupaj ne bi minilo prav brez drame, so poskrbeli možje v modrem, ki so avtobus varno pospremili do portoroškega jadralnega kluba, kjer nas je v vročih dopoldanskih urah čakalo predavanje o osnovah jadranja. Vročina in vabljivo šumljanje morja sta naredila svoje in z veseljem smo se odpravili na kosilo v hostel. No, veselje sta na marsikaterem obrazu zamenjala rdečica in sopenje, saj smo se – kot tudi vsak naslednji dan – do hostla in ostalih lokacij podajali peš, kar je pogosto pomenilo strmo pot navkreber, premagovanje stotnije stopnic in preizkušanje različnih tehnik jamranja. No, pa saj smo bili na športnem tednu, tako da so strme in ozke portoroške stezice sčasoma postale nekaj vsakdanjega.

Že prvi dan sta popoldne profesorja športne vzgoje v spremstvu dveh športnih vaditeljev v Fiesi preizkusila plavalne sposobnosti dijakov in razglasila, da so “plovni” prav vsi. Zvečer, po večerji, smo prvi dan zaokrožili z romantičnim nočnim sprehodom po Portorožu in se skoraj vsi držali dogovorjene ure za zbor. Zamudnike so seveda čakale sklece in počepi … Ob enajstih zvečer pa je živahni tempo preživetega dne naredil svoje in hostel je utonil v tišino.

Naslednji dan je sledilo potapljanje in piljenje tehnik plavanja, popoldne pa smo se podali na bernardinsko stran, kjer so ekonomci odšli jadrat, aranžerji pa so plavanje izpopolnjevali v mestnem kopališču (aranžma, ki se je naslednji dan obrnil). Torkov večer je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju in oba razreda sta se predstavila drug drugemu – spoznali smo, da so med nami različni ustvarjalci vseh sort, z bolj ali manj začrtanimi cilji v življenju. Presenečenje večera je bil plesni nastop Jerneja Kozjana, zmagovalca pretekle sezone oddaje Slovenija ima talent, ki je ravno takrat kot gost prenočeval v hostlu. Ker pa so tudi med nami odlični plesalci, je Jerneju in vsem nam svojo interpretacijo plesne zgodbe predstavila tudi dijakinja 1. a ART, Dana Gorenc, in tako z navdušenim aplavzom zaokrožila prijeten septembrski večer pod belokriškimi zvezdami.

Sredin večer je bil namenjen predavanju Miša Babiča, ki se nas je preko osebne izpovedi dotaknil z zgodbo o življenju pod vplivom drog in o tem, kako težko je v življenju za seboj zapreti marsikatero poglavje. Predavanju so sledila vprašanja, na katera je gost brez zadržkov in iskreno odgovarjal.

V četrtek smo že vstopili z mislijo, da je to že naš predzadnji dan športnega tedna. Plavanje je to dopoldne potekalo v notranjem bazenu, komur pa plavanje ni dišalo, se je lahko v spremstvu profesorice odpravil na lahkoten turistični sprehod do Pirana. Tam smo si ogledali staroveške mestne uličice, bogate s številnimi arhitekturnimi detajli, in se podali do cerkve sv. Jurija, od koder se razteza prelep morski pogled na slovensko obalo. Sprehodili smo se tudi po piranski Punti, nato pa se ob mestni vpadnici počasi vrnili na Beli Križ in v hostel. Popoldne so morali dijaki dokazati, da zmorejo kontinuirano plavati 30 minut in s tem se je plavalni del našega tedna zaključil. Večer je sklenila zaključna prireditev, na kateri so se dijaki predstavili s svojimi talenti: zborček deklet 1. a ART je zapel dve nežni pesmi, Juri in Andraž sta s trobento in harmoniko odigrala dve udarni, Gašper je mojstrsko sestavil rubikovo kocko, Antej in Kristjan sta z dovršeno gimnastično točko pokazala neverjetno telesno moč in koordinacijo ter požela veliko navdušenja; po zahvali gostitelju in profesorjem pa se je z Daninim plesom zaključilo še sklepno dejanje našega zadnjega večera v Portorožu.

Prtljaga je bila naslednjega dne spakirana že pred zajtrkom in še zadnjič smo se spustili proti portoroški obali. Od športnega tedna, katerega eden prijetnejših stranskih učinkov je medsebojno spoznavanje dijakov, razredničark in profesorjev, smo se poslovili z vožnjo po slovenski obali, na katero nas je v vetrovnem petkovem dopoldnevu popeljala ladjica Laho.

Pot na Kras so že spremljale posamične dežne kapljice in prav zaradi njih smo se zavedli, da smo v pravkar zaključenemu tednu doživeli edinstven košček poletja, ki nam je dal moči za nadaljevanje šolskega leta.

Petra Ražem, razredničarka 1. a ART