Ekskurzija v Oglej

Zgodovinsko-geografska ekskurzija v Oglej in Gradež  je verjetno ekskurzija z najdaljšo tradicijo na naši šoli. Prvič smo dijake peljali  v Oglej že leta 1991, v času, ko so bili šolski izleti v tujino prava redkost.

Letos smo kljub dolgotrajnemu deževnemu vremenu imeli srečo in ekskurzijo uspeli izpeljati  v redkih sončnih dneh:  13. junija za dijake 1. a gimnazije, 15. junija 2016 pa še za njihove  vrstnike iz 1. b gimnazije.

Pot skozi zgodovino nas je najprej vodila v srednjeveški Repentabor in  v čase turških vpadov, ko so Kraševci v strahu pred njimi utrdili cerkev  z mogočnim obzidjem in se skrivali v njegovem zavetju. Kljub temu da je tabor v naši neposredni bližini, pozabljamo na njegovo izjemnost, saj se je skoraj nedotaknjen ohranil do danes.

Naslednji naš cilj je bil novoveški grad Miramar z zgodbami iz življenja Maximiliana in Habsburžanov, družine, ki je dolga stoletja vladala tudi Slovencem.

Popotovanje skozi različna obdobja naše zgodovine pa ne bi bilo popolno, če se ne bi ustavili tudi v času starih Rimljanov. O njihovi prisotnosti nam nazorno pričajo Štivan, Oglej in Gradež, ki smo jih skušali čim bolje spoznati.

V Štivanu se reka Reka, ki ponikne v Škocjanskih jamah,  spet prikaže na dan – tokrat kot Timava. Ob njenih izvirih so že Rimljani postavili tempelj, danes pa tam stoji starodavna cerkev sv. Janeza Krstnika.

V Ogleju, ki je bil v rimskih časih z 200.000 prebivalci eno od  največjih in najbogatejših mest,  smo se sprehodili mimo rimskega foruma in si predstavljali vrvež nekdanjega veličastnega rečnega pristanišča. Večine tega antičnega mesta pa si nismo mogli ogledati, saj je še vedno pod zemljo. Potem smo  vstopili še v baziliko Marijinega vnebovzetja in sv.  Mohorja in Fortunata, srednjeveško središče krščanstva za naše kraje. Cerkev  slovi po 760 m² izjemnega talnega mozaika iz 4. stol. z bogato krščansko simboliko.

Pot po antičnih sledovih smo zaključili v Gradežu, mestecu, ki je nastalo, ko so se tja zatekli prebivalci Ogleja, potem ko so njihovo mesto uničili Huni v 5. stol.

Gabrijela Rebec Škrinjar, za družboslovni aktiv