Sadje naj bo pravično
Banana je najbolj priljubljen sadež na svetu. In tretji najbolj priljubljen v Sloveniji (za jabolki in grozdjem). Banane imamo radi, redko pa se vprašamo, od kod prihajajo, kdo in v kakšnih razmerah jih je pridelal ter kakšen je bil vpliv pridelave na okolje.
Pri interdisciplinarnem sklopu družboslovje smo se odločili, da na ta vprašanja poiščemo odgovore, saj želimo razumeti svet, v katerem živimo, in ga po svojih močeh tudi aktivno sooblikovati.
Sadje naj bo pravično 
Sadje naj bo pravično 
Dan brez nakupov
S terenskim delom so dijaki 2. gimnazije najprej v trgovinah raziskali, od kod prihaja naša hrana (predvsem sadje), koliko je lokalno pridelane hrane ter pri bananah njihovo poreklo in ceno. V različnih virih so tudi zbrali informacije o izbranem tropskem sadežu in jih predstavili sošolcem.
Skozi delavnico Bananasplit (o dobavni verigi banan in o tem, kdo kuje največje dobičke) smo začeli ozaveščati povezave med našimi vsakdanjimi navadami (hrana, tropsko sadje) in vplivom na delavske in okoljske razmere po svetu. Spoznali smo, da imajo naša dejanja in besede lahko vpliv, da lahko preko lastnih prehrambenih navad prispevamo k uresničevanju za vse boljšega sveta.
Izdelali smo izobraževalna plakata, ki opozarjata na probleme, povezane s pridelavo in prodajo banan. Poceni banane, ki jih kupujemo v trgovinah, imajo namreč visoko ceno, tako za okolje kot za ljudi, ki delajo na plantažah. Kako lahko ukrepamo? Kupujmo lokalni pridelano in sezonsko sadje. Izberimo tropsko sadje s certifikatom, ki zagotavlja spoštovanje delavskih in človekovih pravic. Ustavimo nepravične trgovske prakse.
Več o kampanji Sadje naj bo pravično lahko preberete na slovenski spletni strani Make Fruit Fair.
Alenka Kompare, za ITS družboslovje
