Zgodovinska ekskurzija v Gorico
V torek, 19. 6. 2018 smo se 1.a ART, 1.b ART in 1. ET ob osmi uri izpred šole z avtobusom odpravili proti Gorici. En del poti smo prevozili skozi Italijo, kjer smo, sicer od daleč, videli Devinski grad in še nekaj drugih znamenitosti. Pot smo nadaljevali proti naselju Miren. Pri mirenskem pokopališču,ki ga je državna meja prerezala čez polovico, nam je prof. Mateja Grmek povedala, kako je po drugi svetovni vojni nastala meja med Jugoslavijo in Italijo. Nato smo pod nadaljevali proti Novi Gorici. Naš razred 1. a ART je izstopil na trgu pred železniško postajo, paralelka pa je ekskurzijo začela na goriškem gradu. Mi smo se najprej ustavili na Trgu Evrope ob mozaiku, ki simbolizira odpravljanje mej in evropsko združevanje.
Nato smo se odpravili na sprehod skozi Gorico. Najprej smo se ustavili pod staro murvo. Ob njej nam je prof. Gabrijela Rebec Škrinjar razložila o pomenu murv za Goriško in o njihovi zasaditvi v času Marije Terezije. Pomembne so bile za razvoj svilogojstva, saj se sviloprejke hranijo z murvinimi listi. Ustavili smo se v ulici, kjer je bil nekoč judovski geto. Nekatere judovske hiše še vedno lahko prepoznamo po zarezah na vratih, kjer so Judje hranili odlomke iz Mojzesove postave. Videli smo tudi sinagogo in druge simbole judovske prisotnosti, kot npr. letnice zapisane v njihovem letoštetju, davidovo zvezdo in kamniti plošči z zapovedmi. Odpravili smo se naprej po getu in se ustavili na trgu, ki se imenuje Travnik.
Po malici smo skozi Raštel šli do Novega placa, si ogledali cerkev, mestno hišo in hišo, iz katere je pridigal Trubar, ko je bil v Gorici. Pot na hrib, kjer stoji grad, je bila zelo strma, vendar kratka. Pred gradom smo od profesorice dobili navodila za ogled notranjosti. Videli smo grajsko jedilnico, spalnico, dvorano, ječo in še veliko drugih velikih prostorov in predmetov. Zanimivi so zelo veliki in leseni stoli, pa tudi številna razstavljena glasbila, s katerimi si je plemstvo nekoč krajšalo čas. Po lesenih stopnicah smo se odpravili še na vrh gradu, kjer nas je čakal prelep razgled na mesto. Ko smo končali z ogledom, smo se peš odpravili iz gradu čez mejni prehod Rožna Dolina, kjer smo počakali avtobus in se odpeljali nazaj v Sežano.
Po zapisih Karin Logar, 1.a ART
