»Da bi glas spomina preglasil šepet pozabe«

28. 1. 2018, je bila v Centru urbane kulture v Ljubljani slovesnost ob dnevu spomina na žrtve holokavsta z naslovom Da bi glas spomina preglasil šepet pozabe.

V slovesnost je bila vključena prostorska instalacija Ines Pahor (študentka VŠS, smer fotografija), ki je nastala kot del maturitetne naloge z naslovom Holokavst na Šolskem centru Srečka Kosovela Sežana (program aranžerski tehnik). Drevo življenja v beli barvi, ki predstavlja upanje in novo rojstvo, je letos simbolično sestavljeno iz 73 rok (73. obletnica osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz), raste pa iz korenin v obliki Davidove zvezde (kot opomin, da je v taboriščih umrlo največ Judov).

Prikazali so tudi posnetek iz filma,  v katerem sledimo zgodbi Levina Lea Rodice, ki je bil izgnan pri svojih sedmih letih. Avtorica filma je prav tako Ines Pahor.

Slovesnosti so se med več kot 300 navzočimi udeležili tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije dr. Tit Turnšek in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Med letoma 1933 in 1945 so nacisti ubili šest milijonov Judov, Romov, Slovanov in »manjvrednih ljudi« drugih narodnosti.

Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije se z vsakoletno slovesnostjo pokloni žrtvam nacizma in fašizma, ki so bile ujete v koncentracijskih taboriščih zločinskih režimov, posebej pa slovenskim taboriščnicam in taboriščnikom, ukradenim otrokom in pregnancem.

V koncentracijskih taboriščih je med drugo svetovno vojno trpelo več kot 60.000 ljudi iz Slovenije, za vedno jih je v Auschwitzu ostalo 1351, več kot 12.000 pa se jih zaradi pobojev ali posledic mučenja in bolezni ni nikoli vrnilo.

Pisatelj in kolumnist Goran Vojnović, ki je bil slavnostni govornik, je v čustvenem nagovoru poudaril, da se leta 2018 holokavsta ne bi smeli samo spominjati, temveč predvsem zavedati. Zavedati se dejstva, da je človeška zgodovina tudi zgodovina nečloveškega, zverinskega v človeku in da »holokavst ni le kratko, temno obdobje, v katerem je človek prenehal biti človek, temveč je ta tema v človeku, odkar človek je«.

»Glas spomina mora preglasiti šepet pozabe, šepet o žrtvah holokavsta ne sme potihniti, da ne bi potihnila bolečina, da ne bi potihnila osuplost, da ne bi potihnila groza. Ko se spomnimo holokavsta, se spomnimo šest milijonov pomorjenih Judov, spomnimo se koncentracijskih taborišč in plinskih celic, spomnimo se brezštevilnih pogromov po vzhodni Evropi, spomnimo se trakov z Davidovo zvezdo na rokah ljudi, spomnimo se zaseženih hiš, zaseženih tovarn, spomnimo se brezštevilnih zaseženih življenj. In spomnimo se tudi glasu, ki pravi: Nikoli več. Nikoli več. Nikoli več.«

In še, da se je treba zavedati, da »nacizem in fašizem nista le neslavni poglavji človeške zgodovine, marveč ju v različnih pojavnih oblikah in z različnimi imeni najdemo posejane po zgodovini od pamtiveka do danes«.

Vabljeni k ogledu posnetka proslave.

Ines je bila izbrana tudi za osebnost Primorske 2016 v mesecu januarju in leta 2017 prejela najvišje občinsko priznanje, nagrado Občine Sežana, za odmevno postavitev razstave Holokavst ter izrazit čut za ustvarjanje skupnega dobrega.

Renata Nikolić, za aranžerski aktiv