Erasmus+, Tretja kratkoročna izmenjava

V nedeljo, 15. 10. 2017, smo dijakinje 4. letnika, Melek, Ela in Lea, ter prof. Sandra Grmek in Karlo Kastelic z Brniškega letališča poleteli v Turčijo. Med letom smo lahko opazovali prekrasno pokrajino in morje, ki je ob toplem vremenu kar vabilo. Na letališču v Antaliji sta nas pričakala prof. Hatice in Musa ter gostiteljici. Odpravili smo se do mesta Serik, kjer je bila tudi srednja šola. Spoznali smo bolgarsko skupino ter se odpravili na sprehod po mestu ter večerjo, Ela pa skupaj z gostiteljico na poroko. Portugalci so prispeli pozno, zato smo jih spoznali šele naslednji dan.

V ponedeljek smo po uvodnem pozdravu ravnatelja ter profesorjev, slikanju in predstavitvah posameznih držav ter šol, odpravili do srednje šole, ki smo si jo ogledali, nato pa nas je sprejel tudi ravnatelj v svoji pisarni. Po ogledu smo se odpravili do telovadnice, kjer smo si ogledali rokoborbo, ki so jo navedli kot zanimivost šole, saj imajo možnost pridružitve skupini vsi dijaki na šoli. Zatem je že nastopil čas za kosilo, po njem pa smo imeli prosti čas, ki smo ga izkoristili za druženje. V večernih urah smo se dijaki sami odpravili v sosednje mesto Belek ter se sprehodili ob morju.

Torek se je za nas začel delovno. Po zgodbi, ki so jo pripravili, smo morali posneti video, torej smo postali scenaristi, režiserji ter snemalci. Delo, pri katerem smo se zelo zabavali, smo tudi odlično opravili. Ko smo zaključili, smo se odpravil do Karatas šole, kjer je zaposlena prof. Hatice. Tam nas je sprejel ravnatelj, ogledali smo si celotno šolo ter spoznali učence. Majhna šola, z malo učenci. Tam smo imeli tudi kosilo, po njem pa smo se družili z učenci, ki so nas bili zelo veseli. Izvedeli smo, da jim obiski niso tuji, saj jih vsak drugi petek obiščejo dijaki ter profesorji iz različnih držav. Skupaj z njimi smo imeli uro telovadbe in se pridružili igranju nogometa, odbojke ter nekaterih iger.

Naša naslednja postaja je bila Zeytintas jama, v kateri smo imeli zabaven voden ogled, saj je bilo veliko oblik, ki jih je vodič primerjal z živalmi oz. stvarmi iz resničnega in pravljičnega sveta. Po tem smo se najprej odpravili v Aspendos – antični teater, nato pa v mesto Side, kjer smo si ogledali tempelj Apollona in Athene, se sprehodili ob morju ter večerjali. Za zaključek dneva pa smo si ogledali nastop znane plesne skupine Fire of Anatolia, ki je bil neverjeten.

V sredo smo se že zgodaj zjutraj odpravili proti mestu Demre. Na poti smo se ustavili v restavraciji ter zajtrkovali. Najprej smo se ustavili v mestu Myra, kjer smo si ogledali tamkajšnje zanimivosti. Zatem pa smo se z ladjo odpravili do otoka Kekova, kjer smo lahko opazili ostanke hiš, ki so bile nekoč tam. Vsekakor smo imeli tudi možnost, da zaplavamo, nato pa je sledilo kosilo. Polni energije so nekateri na ladji ob melodiji znane turške pesmi zaplesali, ostali pa so počivali. Dan pa smo zaključili v mestu Kas.

V četrtek smo se zjutraj odpravili do srednje šole. Razdelili smo se v skupine ter zapisovali slogane o diskriminaciji in ustrahovanju. Skupaj smo izbrali najboljše, jih zapisali ter se nato pred šolo fotografirali.

Po kosilu smo se odpravili do mesta Manavgat, kjer smo si ogledali Koprulu kanjon, nato pa smo tam imeli še možnost raftinga.

Po povratku v Serik so se nekateri skupaj odpravili na večerjo, jaz pa sem se skupaj z gostiteljsko družino odpravila na poroko.

V petek smo po pozdravu prof. Hatice, ravnatelja ter okrožnega direktorja za nacionalno izobraževanje Ikrama Ekiza, prejeli certifikate o udeležbi ter darila. Nato smo se odpravili v Antalijo. Na poti smo se ustavili v restavraciji, kjer smo imeli možnost preizkušati turške specialitete, po kosilu pa smo se odpravili v muzej, v katerem je bilo veliko zanimivih zgodovinskih stvari. Po končanem ogledu smo se odpravili do akvarija v Antaliji, ki ima tudi največji tunel na svetu. Videli smo veliko zanimivih vrt rib, vsem pa je bil seveda najbolj zanimiv tunel.

Naš dan se je zaključil v mestu Kaleici, po katerem smo se sprehodili, kupili spominke ter videli veliko zanimivih stvari. Najbolj so bile zagotovo ladje.

Skupaj smo se odpravili še na našo zadnjo večerjo. Ko smo se vrnili v Serik je bil žal že čas, da se od nekaterih poslovimo.

V soboto smo se poslovili še od gostiteljskih družin ter se polni lepih spominov odpravili nazaj v Slovenijo.

Izkušnja katere zagotovo ne bomo pozabili. Prinesla nam je veliko novih prijateljstev, izkušenj, naučili smo se tudi nekaj turških, portugalskih in bolgarskih besed, spoznali novo kulturo ter uživali v odlični hrani.

Melek Bajramoska, 4. ET