Paralelni svetovi – delavnica Skozi oči begunca
V sredo, 14. 6. 2017, se je na Ljudski univerzi v Sežani odvijal prvi dogodek iz sklopa Paralelni Svetovi, ki smo ga pripravili v Mladinskem centru Podlaga.
To je bila delavnica Društva Humanitas z naslovom ‘Skozi oči begunca’. Delavnico smo izvedli z namenom, da bi mladim ponazorili težke razmere, iz katerih prihajajo begunci, ter jim prikazali, v kakšnem prečudovitem svetu sami živimo.
Prav slednje je bila tema prvega dela delavnice. Imeli smo vajo, pri kateri se je vsak vživel v dano vlogo – npr. polinezijski okoljski begunec, istospolno usmerjena ugandska študenta, prisiljeno preseljena Kitajka s podeželja, ameriški milijarder, Nigerijec, ki živi v Italiji brez statusa, in, kar je bilo najbolj pomembno, nekateri smo igrali vlogo samega sebe. Tako smo z igro ustvarili graf življenjskega standarda, ki je bil presenetljiv, a še vedno šokanten. Vaja nas je pripravila do tega, da smo začeli ceniti življenje, ki ga živimo.
Drugi del delavnice pa je postavil nas v kožo begunca. Bili smo časovno omejeni pri izboru, kaj in koga bomo vzeli s seboj. Bili smo brez denarja in zagotovljene varnosti, v ciljni državi nismo bili sprejeti, kar nas je obdalo z občutkom groze. Ko smo primerjali svoje odgovore, smo se spustili v globoko razpravo o tem, kako beguncu zares pomagati.
Tretji del delavnice pa je bil za večino najverjetneje najbolj zanimiv. Z dvema členicami Društva Humanitas je na delavnico prišel tudi Iranec Pejman, ki je z nami delil svojo pretresljivo zgodbo in vse prej kot lahko pot, ki jo je prepotoval. Govoril je o poslabšanju razmer po iranski revoluciji v sedemdesetih letih ter o tem, kako se je za njih, Bahaje, situacija v Iranu samo še poslabšala po uvedbi islamskega režima. Poslušali smo o njegovi poti v Ameriko, kjer je ostal kar nekaj let in se ponovno srečal z družino. A po ponovni vrnitvi v Iran, ko se je želel srečati s svojimi tam živečimi sorodniki in v veri, da se je življenje za versko manjšino, ki ji pripada sam, izboljšalo, se mu je življenje postavilo na glavo. Po neskončnih ustrahovanjih in mučenjih v Iranu ter neštetih zavrnitev na ambasadah, do številnih ponovnih deportacij nazaj v Iran, ko je že bil v Turčiji ali Grčiji, je lansko jesen dobil status begunca v Sloveniji. Po njegovi presunjeni izpovedi smo ostali v tišini in premlevali Pejmanovo zgodbo neugasljive volje in poguma. A najbolj neverjetno je bilo, da je Pejman sedel med nami nasmejan in vesel, da je lahko tukaj, ter dovolj močan, da svojo zgodbo deli.
Izkušnja na delavnici je bilo nepozabna, saj nam je dala možnost potovati od domačega ognjišča do poplavljenega doma in bega v neznano. In potem prvoosebna zgodba, ki je še dodatno in na pristen način pritrdila, da se vse to v svetu, v katerem se nas vsakodnevne novice ne dotaknejo več, zares dogaja.
Besedilo: Lea Dvorščak, 3. letnik gimnazije
Foto: Arhiv: MC Podlaga
