Družboslovni tabor v Idriji
V torek, 18. aprila 2017, smo se dijaki 2. in 3. letnika družboslovnega sklopa odpeljali na družboslovni raziskovalni tabor v Idrijo.
Tabor smo pričeli z ogledom psihiatrične bolnišnice v Idriji. Tam sta nas sprejela strokovni direktor psihiatrične bolnišnice, dr. Marko Pišljar, in vodja medicinskih sester. G. Pišljar nam je povedal nekaj o duševnih motnjah, o tem, kako delujejo na ljudi, in o zdravljenju. Za lažji ogled bolnišnice smo se dijaki razdelili v dve skupini in odšli na ločena ogleda, ki sta jih vodili 2 medicinski sestri. Pokazali sta nam zaprt oddelek psihiatrične bolnišnice, kjer smo videli sobe, ogledali pa smo si tudi prostore, kjer lahko pacienti razvijajo svojo ustvarjalnost, kuhajo ter opravljajo ostala domača opravila (npr. pranje perila, likanje), imajo pa tudi glasbeno sobo in fitnes oz. telovadnico.
Po ogledu psihiatrične bolnišnice smo imeli čas za kosilo in raziskovanje Idrije v skupinah. Vsaka skupina je morala v mestu najti neko stavbo ali prostor, ki so jim ga dodelile profesorice, in o dodeljenem poiskati razne podatke, zgodovinska dejstva in zgodbe ter legende. Poiskati smo morali: grad Gewerkenegg, idrijski mestni čebelnjak, čipkarsko šolo Idrija, gimnazijo Jurija Vege, cerkev Svete Trojice, idrijsko gledališče, idrijsko kamšt, Magazin, rudarsko hišo, cerkev Svete Barbare ter kripto pod njo, jašek Frančiške, Antonijev rov, Rake in cerkev Sv. Antona s Kalvarijo. Po samostojnem raziskovanju je sledil skupen ogled Idrije. Obiskali smo vse kraje, ki smo jih morali dijaki poiskati, in vsaka skupina je na kratko predstavila kraj, ki jim je bil določen. Po ogledu smo ponovno stopili na avtobus in se odpeljali proti našemu prenočišču – CŠOD Vojsko. Tam nas je pričakalo zimsko vzdušje, saj je na Vojskem snežilo.
Ko smo se vsi namestili po sobah, je sledila večerja, nato pa delavnica klekljanja in psihološka delavnica. Na delavnici klekljanja smo se naučili nekaj o zgodovini idrijske čipke, naučili pa smo se tudi izdelave klekljane preproste zapestnice. Potem smo imeli še psihološko delavnico, kjer smo razpravljali o duševnih motnjah in o tem, kaj pomeni biti duševno zdrav in imeti duševno motnjo. Zvečer smo se še malo družili, nato pa se odpravili spat.
Naslednji dan smo se prebudili v hladno jutro, ki smo ga začeli z zajtrkom. Po zajtrku smo pospravili sobe, nato pa imeli delavnico, na kateri smo izdelovali žlikrofe. Testo, ki ga je pripravila ena izmed oskrbnic doma, smo nadevali z zmesjo iz krompirja, slanine, čebule, drobnjaka in majarona in ga nato oblikovali v posebno obliko žlikrofov.
Sledil je krajši pohod po strmi poti sredi gozda, ki vodi do partizanske tiskarne Slovenija. Tam smo si ogledali prostore, v katerih je delovala tiskarna, kuhinjo za zaposlene v tiskarni ter ostale prostore, vodič pa nam je predstavil zgodovino in pomembnost tiskarne. Tiskarna Slovenija je obratovala od septembra 1944 in je v narodnoosvobodilnem boju odigrala pomembno povezovalno vlogo. Bila je največja in tehnično najbolje opremljena tiskarna na Primorskem, postavljena na skrivnem mestu, saj je iz zraka ni bilo mogoče opaziti. Nemci je niso odkrili nikoli. V njej so tiskali predvsem Partizanski dnevnik, ki je bil edini dnevni časopis v okupirani Evropi, tiskan s strani kakega odporniškega gibanja, pa tudi nekaj drugih časopisov. Tiskarna je v celoti ohranjena in je danes kulturnozgodovinski spomenik.
Po ogledu tiskarne je sledilo kosilo, ki smo se ga še posebej veselili, saj so nam kuharice poleg juhe in pečenke pripravile žlikrofe, ki smo jih naredili zjutraj. Nad kosilom smo bili navdušeni, saj so bili žlikrofi odlični. Po kosilu smo se od CŠOD Vojsko poslovili in se spustili nazaj v Idrijo, kjer smo si ogledali Antonijev rov. Najprej smo si ogledali kratek film, ki nam je predstavil zgodovino rova in njegovo obratovanje. Nato je sledil voden ogled rova v treh skupinah, vodiči pa so nam pokazali, kakšne razmere so bile v rudniku med izkopavanjem, kako so rudarji izkopavali rudo, videli smo zasute rove, dvigalo, ki se ga je uporabljalo za odstranjevanje materiala iz rudnika, rudarsko kapelico in tudi kapljice živega srebra na stenah rudnika.
Družboslovno raziskovalni tabor smo zaključili z ogledom Divjega jezera in sprehodom ob Rakah, vodnem kanalu, ki vodi od zajezene reke Idrijce v mesto. Reko so zajezili v 17. stoletju, da so lahko delovale črpalne naprave, ki so zaradi vdiranja vode v jamo rudnika morale črpati vodo iz podzemlja. Po sprehodu smo se z avtobusom odpeljali domu naproti, polni novih vtisov in znanj.
Ela Bolčič , 3. b GIM
