Na podlagi 14., 16., 17. in 45. Zakona o maturi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno preÄišÄeno besedilo) minister za šolstvo in šport izdaja P R A V I L N I K o poklicni maturi
I. SPLOŠNE DOLOÄŒBE
1. Älen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se doloÄajo pogoji, naÄin in postopek opravljanja poklicne mature, naloge Državne komisije za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: Državna komisija) in državnih predmetnih komisij za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: državna predmetna komisija), imenovanje, sestava in naloge šolskih maturitetnih komisij za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: šolska maturitetna komisija), šolskih izpitnih komisij za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: šolska izpitna komisija) in strokovnih aktivov ter priznavanje izpitov pri poklicni maturi.
S tem pravilnikom se doloÄa tudi izpitni red ter naÄini in postopki prijave in odjave k poklicni maturi oziroma k posameznemu izpitu, izvedba in ocenjevanje pisnega, ustnega in praktiÄnega dela izpita, vpogled v izpitno dokumentacijo, varstvo pravic kandidatov ter druga maturitetna pravila.
2. Älen
(opravljanje poklicne mature)
Kandidati opravljajo poklicno maturo pod enakimi pogoji, doloÄenimi z Zakonom o maturi (v nadaljnjem besedilu: zakon) in s tem pravilnikom.
Kandidati s posebnimi potrebami in v utemeljenih primerih tudi drugi kandidati (nenadna bolezen, poškodba) opravljajo poklicno maturo v skladu s pravili, ki jih doloÄi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
3. Älen
(preizkus znanja)
DoloÄbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za opravljanje preizkusa znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov poklicne mature za kandidata z mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom (v nadaljnjem besedilu: mojstrski izpit) v skladu z doloÄbo drugega odstavka 29. Älena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04).
Posamezne izpite preizkusa znanja lahko kandidati iz prejšnjega odstavka opravljajo v razliÄnih izpitnih rokih na isti šoli.
II. OPRAVLJANJE POKLICNE MATURE
4. Älen
(pravica do opravljanja poklicne mature)
Poklicno maturo lahko opravlja, kdor je uspešno konÄal zadnji letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (v nadaljnjem besedilu: program) ali je opravil mojstrski izpit oziroma kdor je uspešno konÄal Äetrti letnik gimnazije in opravil poklicni teÄaj.
5. Älen
(predmeti poklicne mature)
Predmeti skupnega dela poklicne mature so:
– slovenšÄina (prvi predmet),
– temeljni strokovno-teoretiÄni predmet (drugi predmet).
Na obmoÄjih, kjer živi italijanska narodna skupnost, je v šolah z italijanskim uÄnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature namesto slovenšÄine italijanšÄina, na obmoÄjih, kjer živi madžarska narodna skupnost, pa lahko kandidat izbere slovenšÄino ali madžaršÄino.
Kandidat, ki opravlja poklicno maturo na narodno mešanem obmoÄju v šolah z italijanskim uÄnim jezikom, ne more izbrati italijanšÄine kot tretji predmet.
Predmeti skupnega dela poklicne mature so obvezni za vse kandidate.
Predmeti izbirnega dela poklicne mature so:
– matematika ali tuji jezik ali drugi jezik na narodno mešanem obmoÄju (tretji predmet),
– Äetrti predmet.
Tuje jezike kot predmet izbirnega dela doloÄi pristojni strokovni svet na predlog Državne komisije.
SlovenšÄina (italijanšÄina oziroma madžaršÄina na narodno mešanem obmoÄju), tuji jezik in matematika, so splošnoizobraževalni predmeti poklicne mature.
6. Älen
(raven zahtevnosti)
Izpit pri poklicni maturi se opravlja na ravni zahtevnosti, doloÄeni v predmetnem izpitnem katalogu.
Izpit je lahko v skladu s predmetnim izpitnim katalogom sestavljen iz delov, ki se lahko opravljajo pisno, ustno in praktiÄno (kot izdelek, storitev, izpitni nastop).
Kandidat praktiÄni del izpita zagovarja.
7. Älen
(izvajalci)
Izvajalci poklicne mature so šole in organizacije za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: šola), ki izvajajo ustrezni program.
Opravljanje praktiÄnega dela izpita lahko šola organizira v sodelovanju z delodajalci.
III. MATURITETNI ORGANI, DRŽAVNI IZPITNI CENTER
8. Älen
(naloge Državne komisije)
Državna komisija poleg nalog, ki so doloÄene v zakonu:
– lahko predlaga ministru razvoj poklicne mature,
– pri sprejemanju odloÄitev skrbi za smotrno uporabo materialnih, finanÄnih in Äloveških virov pri pripravi in izvedbi poklicne mature,
– skrbi za racionalno zasnovo poklicne mature in kakovost njene vsebine ter postopkov,
– koordinira, usklajuje in sodeluje pri pripravi in izvedbi poklicne mature,
– za posamezni izpitni rok doloÄi izpitne komplete za pisni izpit iz splošnoizobraževalnih predmetov,
– na predlog državne predmetne komisije doloÄi merila za pretvorbo toÄk v ocene za splošno izobraževalne predmete,
– v skladu s pravili iz 2. Älena tega pravilnika odloÄa o prilagojenem naÄinu opravljanja poklicne mature,
– za vsako šolsko leto doloÄi splošnoizobraževalni predmet predmaturitetnega preizkusa,
– v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom pripravi predlog Maturitetnega izpitnega kataloga in predloge predmetnih izpitnih katalogov za splošnoizobraževalne predmete in jih predloži v potrditev pristojnemu strokovnemu svetu,
– daje mnenje k predmetnim izpitnim katalogom za drugi in Äetrti predmet poklicne mature,
– usklajuje cilje in vsebino usposabljanja Älanov državnih predmetnih komisij, predsednikov in tajnikov šolskih maturitetnih komisij ter ocenjevalcev poklicne mature,
– na predlog Državnega izpitnega centra in v soglasju z ministrom lahko imenuje drugega ocenjevalca za prvi in tretji predmet,
– obvešÄa pristojne institucije, organe in šole o svojih sklepih, pomembnih za izvedbo poklicne mature,
– sprejema posebne ukrepe v primeru izrednih razmer,
– sprejme vmesno poroÄilo in letno poroÄilo o poklicni maturi,
– opravlja druge naloge, ki so doloÄene s tem pravilnikom in drugimi predpisi.
Pred izdajo sklepov, ki imajo finanÄne posledice, mora Državna komisija pridobiti soglasje ministra, pred izdajo sklepov, ki bistveno posegajo v izvedbene postopke, pa mnenje Državnega izpitnega centra.
9. Älen
(imenovanje državnih predmetnih komisij)
Predsednike in Älane državnih predmetnih komisij imenuje Državna komisija na predlog Državnega izpitnega centra.
Postopek in kriterije za imenovanje in razrešitev predsednika in Älanov državne predmetne komisije sprejme Državna komisija na predlog Državnega izpitnega centra.
10. Älen
(naloge državne predmetne komisije)
Državna predmetna komisija opravlja poleg nalog, doloÄenih z zakonom, še naslednje naloge:
– se seznanja z mednarodno primerljivimi izpiti,
– predlaga Državni komisiji razvoj izpita,
– skrbi za racionalno zasnovo in izvedbo izpita, kakovost vsebine in postopkov ter spremlja in prouÄuje znaÄilnosti izpita in interpretira izpitne rezultate,
– pripravi predlog predmetnega izpitnega kataloga,
– v predmetnem izpitnem katalogu naÄrtuje in z izpitnimi kompleti ter postopki izvedbe pripravlja veljavne, zanesljive, sprejemljive in uÄinkovite izpite,
– za vsak izpitni rok pripravi ustrezno število izpitnih kompletov za pisni izpit,
– izvede moderacijo navodil za ocenjevanje pisnega izpita,
– pripravi predlog meril za pretvorbo toÄk v ocene in po potrebi sodeluje z Državno komisijo v postopkih usklajevanja,
– na podlagi rezultatov in statistiÄnih podatkov Državnega izpitnega centra pripravi analizo nalog in ocenjevanja za spomladanski izpitni rok,
– pripravlja gradivo za stalno zbirko izpitnih nalog in vprašanj po navodilih Državnega izpitnega centra,
– opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom, sklepi Državne komisije in navodili Državnega izpitnega centra.
11. Älen
(sestava in imenovanje šolske maturitetne komisije)
Šolsko maturitetno komisijo sestavljajo predsednik, namestnik, tajnik in najmanj dva Älana. Predsednik šolske maturitetne komisije je ravnatelj, v organizacijah za izobraževanje odraslih pa je lahko predsednik vodja izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj).
Namestnika predsednika, tajnika in Älane šolske maturitetne komisije imenuje na zaÄetku šolskega leta ravnatelj izmed uÄiteljev šole za obdobje od 1. novembra do 31. oktobra naslednjega šolskega leta.
Sestavo šolske maturitetne komisije objavi šola najkasneje do konca oktobra tekoÄega šolskega leta.
V šolsko maturitetno komisijo ne sme biti imenovana oseba, ki je s katerimkoli kandidatom, ki opravlja poklicno maturo na tej šoli, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vkljuÄno drugega kolena, v svaštvu do vkljuÄno drugega kolena, ali je njegov posvojitelj ali posvojenec ali Äe je s kandidatom v zakonski zvezi ali z njim živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti. Pred imenovanjem predlagani Älani podpišejo izjavo o sorodstvenem ali podobnem razmerju s kandidati, ki opravljajo poklicno maturo na tej šoli.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko ravnatelj oziroma tajnik sodeluje v šolski maturitetni komisiji in opravlja naloge, ki niso povezane z izpitno tajnostjo.
12. Älen
(naloge šolske maturitetne komisije)
Šolska maturitetna komisija:
– vodi pripravo in izvedbo poklicne mature in predmaturitetnega preizkusa,
– sodeluje z Državnim izpitnim centrom in Državno komisijo,
– doloÄi navodila za uporabo šifer,
– imenuje šolske izpitne komisije,
– imenuje zunanjega Älana šolske izpitne komisije za Äetrti predmet iz vrst delodajalcev,
– daje navodila šolskim izpitnim komisijam in usklajuje njihovo delo,
– v skladu s predmetnim izpitnim katalogom potrdi obliko in naÄin opravljanja izpita za Äetrti predmet,
– doloÄi seznam tem za izdelke oziroma storitve,
– ugotavlja izpolnjevanje pogojev za opravljanje poklicne mature,
– obvešÄa Državni izpitni center o spremembi prijave kandidata, upraviÄenosti razlogov za kasnejšo prijavo, nepravoÄasni odjavi in neudeležbi na izpitu,
– lahko v skladu s koledarjem poklicne mature dovoli kandidatu, ki se iz upraviÄenih razlogov ni udeležil ustnega izpita ali zagovora, opravljanje tega dela izpita še v istem izpitnem roku,
– kandidatu potrdi predlog teme in doloÄi mentorja ter rok za dokonÄanje praktiÄnega dela izpita,
– doloÄi obdobje za pripravljalna dela za izvedbo izdelka oziroma storitve,
– predlaga in organizira izpite za kandidate s posebnimi potrebami,
– za posamezni izpitni rok doloÄi izpitne komplete za pisni izpit iz drugega predmeta oziroma se seznani z izborom izpitnega kompleta, Äe ga šole pripravljajo skupno,
– izmed strokovnih delavcev doloÄi nadzorne uÄitelje pri pisnem izpitu,
– za pisni izpit doloÄi razporeditev kandidatov v skupine in sedežni red v izpitnih prostorih,
– doloÄi prvega ocenjevalca za pisni izpit,
– doloÄi in objavi dan in uro opravljanja ustnih izpitov oziroma zagovorov,
– za ustne izpite oziroma zagovore doloÄi razpored kandidatov in šolskih izpitnih komisij po izpitnih prostorih,
– na predlog strokovnih aktivov šole doloÄi merila za pretvorbo toÄk v ocene za drugi in Äetrti predmet,
– potrjuje ocene za posamezne predmete in ugotavlja splošni uspeh kandidatov,
– odloÄa o ukrepih zaradi storjenih kršitev pri izpitu,
– obravnava sume prepisovanja,
– odloÄa o pritožbah in ugovorih kandidatov v skladu s pristojnostmi,
– slovesno razglasi rezultate poklicne mature,
– za Äas opravljanja poklicne mature doloÄi izpitni in maturitetni hišni red,
– sprejme poroÄilo o izvedbi poklicne mature na šoli,
– opravlja druge naloge, doloÄene s tem pravilnikom, drugimi predpisi, navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.
13. Älen
(naloge predsednika šolske maturitetne komisije)
Predsednik šolske maturitetne komisije:
– vodi seje šolske maturitetne komisije,
– zagotavlja izvedbo poklicne mature na šoli v skladu z zakonom, tem pravilnikom in drugimi maturitetnimi pravili,
– zagotavlja upoštevanje pravil o varovanju izpitne tajnosti,
– predlaga Državnemu izpitnemu centru druge ocenjevalce za splošno izobraževalne predmete,
– sprejema in izroÄa gradivo za izpit oziroma za to pooblasti drugo osebo,
– med izvajanjem poklicne mature prilagodi organizacijo drugega dela na šoli,
– zagotavlja pravilnost vodenja dokumentacije in evidenc,
– zagotavlja sodelovanje in pravoÄasno oddajo ustreznega gradiva Državnemu izpitnemu centru in Državni komisiji,
– podeljuje spriÄevala in obvestila o uspehu pri poklicni maturi,
– analizira letno poroÄilo o izvedbi poklicne mature in predlaga izboljšave,
– zagotavlja varstvo pravic kandidatov,
– organizira in zagotavlja notranji nadzor nad izvajanjem doloÄb zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi,
– pri pripravi in izvedbi izpita iz predmeta splošne mature oziroma izpita iz Äetrtega predmeta sodeluje z drugimi šolami in delodajalci,
– opravlja druge naloge, doloÄene s tem pravilnikom in drugimi predpisi, navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.
14. Älen
(naloge tajnika šolske maturitetne komisije)
Tajnik šolske maturitetne komisije:
– zagotavlja varovanje izpitne tajnosti,
– seznanja Älane šolske maturitetne komisije, šolskih izpitnih komisij in nadzorne uÄitelje s pravili za izvedbo poklicne mature,
– opravlja administrativno-organizacijske naloge za šolsko maturitetno komisijo,
– organizira izvedbo predmaturitetnega preizkusa,
– sprejema in izroÄa gradivo za izpit po pooblastilu predsednika šolske maturitetne komisije,
– skrbi, da so kandidati z objavo na javnem mestu oziroma ustno seznanjeni z naÄinom ter pravili opravljanja poklicne mature, zlasti:
a) s koledarjem poklicne mature,
b) z navodili za uporabo šifer,
c) s trajanjem posameznih delov izpita,
d) s posebnostmi opravljanja Äetrtega predmeta,
e) z dovoljenimi gradivi in pripomoÄki pri izpitu,
f) z naÄini ocenjevanja,
g) z varstvom pravic kandidatov,
h) z drugimi obvestili v zvezi z izvajanjem poklicne mature,
– vodi seznam predprijav in prijav kandidatov,
– vodi seznam kandidatov za opravljanje posameznega izpita splošne mature in jim svetuje,
– zbere in pripravi seznam tem in mentorjev za Äetrti predmet,
– v skladu z navodili pripravi pogoje za izvedbo praktiÄnega dela izpita,
– pripravi predlog Äasovne razporeditve opravljanja izpitov,
– pripravi predlog razporeditve kandidatov po prostorih in sedežni red pri pisnem izpitu,
– pripravi predlog razporeditve nadzornih uÄiteljev in šolskih izpitnih komisij,
– pripravi predlog razporeditve kandidatov po prostorih za ustni izpit,
– skrbi za ustrezno pripravo izpitnih prostorov,
– doloÄi šifre kandidatov,
– posreduje izpitna in druga gradiva nadzornim uÄiteljem, mentorjem in šolskim izpitnim komisijam,
– za šolsko maturitetno komisijo pripravlja predloge ocen kandidatov za drugi in Äetrti predmet,
– vodi seznam ocenjevalcev na šoli,
– kandidatu zagotavlja potrebne informacije o poklicni maturi,
– po potrebi sodeluje z drugimi šolami pri izvedbi izpitov,
– organizira slovesno podelitev spriÄeval,
– opravlja druge naloge, doloÄene s tem pravilnikom, drugimi predpisi, navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.
15. Älen
(imenovanje in sestava šolske izpitne komisije)
Šolsko izpitno komisijo imenuje šolska maturitetna komisija za obdobje spomladanskega, jesenskega in zimskega izpitnega roka poklicne mature. V šolsko izpitno komisijo ne sme biti imenovana oseba, ki je s katerim koli kandidatom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vkljuÄno drugega kolena, v svaštvu do vkljuÄno drugega kolena, ali je njegov posvojitelj ali posvojenec ali Äe je s kandidatom v zakonski zvezi ali z njim živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti. Pred imenovanjem predlagani Älani podpišejo izjavo o sorodstvenem ali podobnem razmerju s kandidati, ki opravljajo poklicno maturo na tej šoli.
Za izvedbo izpitov istega predmeta se lahko imenuje veÄ šolskih izpitnih komisij.
Šolsko izpitno komisijo za ustni izpit sestavljajo uÄitelji: predsednik, izpraševalec in Älan.
V šolski izpitni komisiji sta najmanj dva uÄitelja, ki lahko pouÄujeta ta predmet.
V šolsko izpitno komisijo za Äetrti predmet je lahko imenovan tudi zunanji Älan, ki mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri, vsaj pet let delovnih izkušenj ter izpolnjevati druge pogoje, ki jih doloÄi Državna komisija.
16. Älen
(naloge šolske izpitne komisije)
Šolska izpitna komisija opravlja naslednje naloge:
– izvede izpit in oceni uspeh kandidata,
– skrbi za pravilno izvedbo izpita,
– opravlja druge naloge v skladu z navodili maturitetnih organov.
Mentor sodeluje pri delu šolske izpitne komisije tako, da pripravi strokovno mnenje, ki predstavlja podlago za oceno. Sodeluje tudi pri obravnavi strokovnih vprašanj in oblikovanju ugotovitev in predlogov, ki jih šolska izpitna komisija posreduje šolski maturitetni komisiji.
Šolska izpitna komisija lahko odloÄa tudi, Äe zunanji Älan ni prisoten.
17. Älen
(naloge predsednika šolske izpitne komisije)
Predsednik šolske izpitne komisije:
– prevzame gradivo za izvedbo ustnega izpita oziroma zagovora,
– preveri, ali je izpitni prostor pred zaÄetkom izpita ustrezno pripravljen,
– daje kandidatom navodila o poteku ustnega izpita oziroma zagovora,
– skrbi za pravilen potek izpita in vodi zapisnik,
– usklajuje delo komisije in ocenjevanje kandidatov pri ustnem izpitu oziroma zagovoru,
– po konÄanem izpitu izroÄi tajniku šolske maturitetne komisije izpitno dokumentacijo,
– v sodelovanju s Älani izpitne komisije pripravi analizo izpita, Äe so bile pri izpitu zabeležene posebnosti,
– zagotovi, da se ustrezno uniÄijo zapiski kandidatov, ki nastanejo pri ustnem izpitu oziroma zagovoru.
IV. OBJAVA MATURITETNEGA IZPITNEGA KATALOGA IN PREDMETNIH IZPITNIH KATALOGOV
18. Älen
(objava katalogov)
Maturitetni izpitni katalog objavi Državni izpitni center, predmetne izpitne kataloge pa Ministrstvo za šolstvo in šport v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom in Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje na svojih spletnih straneh, lahko pa jih objavijo tudi v tiskani obliki, kot publikacijo.
Katalogi iz prejšnjega odstavka morajo biti objavljeni najkasneje v 90 dneh po njihovi doloÄitvi.
V. PRIPRAVA POKLICNE MATURE
19. Älen
(predmaturitetni preizkus)
Predmaturitetni preizkus je namenjen dijakom zakljuÄnega letnika in poklicnega teÄaja.
Državna komisija za vsako šolsko leto doloÄi predmet predmaturitetnega preizkusa izmed splošnoizobraževalnih predmetov.
Za izvedbo predmaturitetnega preizkusa se smiselno uporabljajo pravila in navodila, doloÄena za izvedbo poklicne mature.
UÄitelj seznani kandidata z doseženim številom toÄk pri predmaturitetnem preizkusu, dosežene toÄke se ne upoštevajo pri ocenjevanju v letniku.
20. Älen
(izpitni kompleti)
Državna predmetna komisija za splošnoizobraževalne predmete v skladu s predmetnim izpitnim katalogom in navodili Državne komisije oziroma Državnega izpitnega centra zagotovi za posamezni izpitni rok najmanj dva izpitna kompleta.
Državna predmetna komisija pripravi in izroÄi Državnemu izpitnemu centru potrebno število izpitnih kompletov do konca maja eno leto pred izvedbo poklicne mature.
Državna komisija doloÄi po en izpitni komplet za posamezni izpitni rok.
Državni izpitni center praviloma tri dni pred zaÄetkom izpitnega roka izroÄi predsedniku šolske maturitetne komisije gradivo za pisne izpite iz splošno izobraževalnih predmetov v ustreznem številu izvodov.
Državna predmetna komisija ob pripravi izpitnih kompletov predvidi potrebno število toÄk za oceno zadostno (2) in število toÄk za oceno odliÄno (5).
Strokovni aktiv šole zagotovi za drugi predmet za vsak izpitni rok najmanj dva izpitna kompleta, v skladu z rokovnikom, ki ga doloÄi šolska maturitetna komisija.
Šole, ki izvajajo isti izobraževalni program, lahko pripravijo za drugi predmet enotne izpitne komplete.
Izpitni komplet za drugi predmet doloÄi šolska maturitetna komisija ter ga odda predsedniku šolske maturitetne komisije, ki poskrbi za ustrezno število kopij.
ÄŒe izpitni komplet za poklicno maturo pripravi skupina šol, opravi konÄni izbor in pregled izpitnih vprašanj posebna komisija, ki jo doloÄijo šole, ki sodelujejo pri skupni pripravi izpitnih kompletov.
21. Älen
(priprava izpitnih listkov)
Seznam izpitnih vprašanj pripravi na podlagi predmetnega izpitnega kataloga strokovni aktiv šole. Na podlagi seznama izpitnih vprašanj pripravijo izpraševalci izpitne listke s po tremi vprašanji.
Izpitne listke v zaprtih ovojnicah oddajo najmanj tri dni pred zaÄetkom izpita predsedniku šolske maturitetne komisije.
Za vsako šolsko izpitno komisijo pri ustnem izpitu mora biti za vsak dan pripravljenih najmanj 35 izpitnih listkov, ki zadostujejo za najveÄ 30 kandidatov.
22. Älen
(praktiÄni del izpita)
Kandidat odda najkasneje do 31. oktobra tekoÄega šolskega leta predlog za temo praktiÄnega dela izpita.
Temo praktiÄnega dela izpita in mentorja potrdi šolska maturitetna komisija najkasneje do konca decembra tekoÄega šolskega leta in s sklepom seznani kandidata.
Šolska maturitetna komisija lahko za opravljanje praktiÄnega dela izpita, v skladu s koledarjem poklicne mature, v utemeljenih primerih doloÄi tudi druge roke.
23. Älen
(priprava šolskih izpitnih komisij, nadzornih uÄiteljev in mentorjev)
Predsednik ali tajnik šolske maturitetne komisije najmanj pet dni pred izpitnim rokom seznani predsednike in Älane šolskih izpitnih komisij, nadzorne uÄitelje in mentorje z maturitetnimi pravili, pravili ravnanja s šiframi, pravili o varovanju izpitne tajnosti in drugimi pravili.
Predsednik ali tajnik šolske maturitetne komisije skliÄe na dan pisnega izpita nadzorne uÄitelje najkasneje 30 minut pred zaÄetkom izpita, jih seznani z dodatnimi navodili in jim izroÄi gradivo za izpit.
Predsednik ali tajnik šolske maturitetne komisije skliÄe na dan ustnega izpita Älane šolskih izpitnih komisij najmanj 15 minut pred zaÄetkom izpita, jih seznani z dodatnimi navodili in predsedniku šolske izpitne komisije izroÄi gradivo za izpit.
VI. IZPITNI ROKI, RAZPOREDITEV IZPITOV, PRIJAVA IN ODJAVA
24. Älen
(izpitni roki)
Kandidat opravlja vse predmete poklicne mature v enem izpitnem roku. Poklicna matura se opravlja v spomladanskem, jesenskem in zimskem izpitnem roku.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko kandidat iz drugega odstavka 27. Älena zakona opravlja poklicno maturo v dveh delih v dveh zaporednih izpitnih rokih.
25. Älen
(koledar poklicne mature)
Šolska maturitetna komisija objavi koledar poklicne mature na oglasni deski ali drugem vidnem mestu v šoli ter na spletni strani šole najkasneje do konca novembra, podrobnejšo razporeditev opravljanja izpitov pa najkasneje 30 dni pred izpitnim rokom.
26. Älen
(opravljanje izpitov)
Šolska maturitetna komisija lahko doloÄi, da se priprave na opravljanje izpita iz Äetrtega predmeta opravljajo tudi v Äasu pouka, praviloma v zadnjem letniku.
ÄŒe je izpit sestavljen iz veÄ delov, se opravljajo vsi deli v istem izpitnem roku.
Kandidat praviloma opravlja na isti dan najveÄ en del izpita.
PraktiÄni del izpita in zagovor se lahko opravi v enem dnevu.
27. Älen
(prijava)
Kandidat odda predprijavo in prijavo k poklicni maturi na šoli, na kateri je vpisan oziroma je na njej uspešno konÄal ustrezni program.
Kandidat z mojstrskim izpitom in kandidat, ki je konÄal izobraževanje na šoli, ki poklicne mature ne izvaja veÄ, se prijavi na šoli, ki izvaja poklicno maturo po ustreznem programu.
Kandidat odda predprijavo k poklicni maturi do 15. novembra v tekoÄem šolskem letu, prijavo za spomladanski izpitni rok najpozneje 60 dni pred rokom za opravljanje poklicne mature, prijavo za jesenski izpitni rok najkasneje naslednji dan po objavi rezultatov poklicne mature spomladanskega izpitnega roka, prijavo za zimski izpitni rok pa najkasneje 60 dni pred zaÄetkom opravljanja poklicne mature v zimskem izpitnem roku.
Kandidat iz drugega odstavka 4. Älena zakona priloži k prijavi oziroma predprijavi ustrezna dokazila za uveljavljanje prilagoditve izvedbe izpitov oziroma opravljanje poklicne mature v dveh delih.
Roki, doloÄeni v prejšnjih odstavkih tega Älena, veljajo tudi za kandidata, ki opravlja preizkus znanja v skladu s 3. Älenom tega pravilnika.
28. Älen
(naknadna prijava)
ÄŒe se kandidat iz upraviÄenih razlogov ni mogel prijaviti k poklicni maturi ali posameznemu predmetu poklicne mature v predpisanem roku, se lahko prijavi naknadno, vendar najkasneje deset dni pred zaÄetkom izpitnega roka.
UpraviÄeni razlogi za naknadno prijavo kandidatov so lahko:
– nenadna bolezen oziroma zdravljenje,
– izredne okolišÄine (naravna nesreÄa, smrt v družini, prometna nesreÄa s posledicami in drugo),
– izobraževanje v tujini,
– dokazljiva izguba prijave na pošti,
– drugi upraviÄeni razlogi.
O upraviÄenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloÄi šolska maturitetna komisija s sklepom na podlagi ustreznih dokazil v petih dneh po prejemu vloge. Šolska maturitetna komisija o odloÄitvi obvesti kandidata in Državni izpitni center.
29. Älen
(ugotavljanje izpolnjevanja pogojev)
Najkasneje štiri dni pred zaÄetkom izpitnega roka kandidat predloži ustrezno spriÄevalo šoli, kjer bo opravljal poklicno maturo.
Kandidatu, ki je opravil zakljuÄni letnik oziroma poklicni teÄaj na šoli, na kateri se je prijavil k poklicni maturi, ni potrebno predložiti spriÄevala.
Šolska maturitetna komisija ugotovi, ali prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje poklicne mature.
ÄŒe kandidat v predpisanem roku ne predloži dokazil o izpolnjevanju pogojev za pristop k poklicni maturi ali iz dokazil izhaja, da predpisanih pogojev ne izpolnjuje, nima pravice pristopiti k poklicni maturi. Šolska maturitetna komisija ga o tem pisno obvesti najkasneje dva dni pred zaÄetkom izpitnega roka.
30. Älen
(odjava od poklicne mature in posameznega izpita)
Kandidat se lahko pisno odjavi od poklicne mature najkasneje štiri dni pred zaÄetkom izpitnega roka na šoli, na kateri se je prijavil.
Kandidat se lahko pisno odjavi od posameznega izpita poklicne mature, ki ga opravlja v skladu s 64. in 65. Älenom tega pravilnika, najkasneje štiri dni pred zaÄetkom izpitnega roka.
Kandidat, ki se iz upraviÄenih razlogov ne odjavi od poklicne mature v roku, doloÄenem v prvem odstavku tega Älena, mora razloge za nepravoÄasno odjavo sporoÄiti šolski maturitetni komisiji najkasneje do zaÄetka izpitnega roka, dokazila o upraviÄenih razlogih pa šolski maturitetni komisiji posredovati najkasneje v treh delovnih dneh po zaÄetku izpitnega roka.
Kandidat, ki iz upraviÄenih razlogov ne odjavi posameznega izpita poklicne mature v roku, doloÄenem v drugem odstavku tega Älena, mora razloge za nepravoÄasno odjavo sporoÄiti šolski maturitetni komisiji najkasneje v 24 urah po zaÄetku izpita, dokazila o upraviÄenosti razlogov pa predložiti šolski maturitetni komisiji v treh delovnih dneh po izpitu.
ÄŒe se kandidat ne odjavi v roku, doloÄenem v prvem ali drugem odstavku tega Älena, in dokazil o upraviÄenih razlogih ne predloži v rokih, doloÄenih v tretjem in Äetrtem odstavku tega Älena, se šteje, da je izkoristil izpitni rok in se ga pri tem predmetu ne oceni.
31. Älen
(neudeležba na izpitu ali delu izpita)
Kandidat, ki se iz upraviÄenih razlogov ni udeležil izpita poklicne mature, mora šolski maturitetni komisiji sporoÄiti razloge za neudeležbo najkasneje v 24 urah po zaÄetku izpita, dokazila o upraviÄenosti razlogov pa predložiti v treh delovnih dneh po izpitu.
ÄŒe kandidat ne predloži dokazil o upraviÄenih razlogih za neudeležbo na izpitu v roku, doloÄenem v prejšnjem odstavku, se šteje, da je izkoristil izpitni rok in je pri tem predmetu neocenjen.
ÄŒe kandidat ne predloži dokazil o upraviÄenih razlogih za neudeležbo na delu izpita v roku, doloÄenem v prvem odstavku tega Älena, je pri tem delu izpita ocenjen z niÄ toÄkami.
32. Älen
(upraviÄeni razlogi za odjavo ali neudeležbo na izpitu ali delu izpita)
Za upraviÄene razloge za nepravoÄasno odjavo ali neudeležbo na izpitu ali delu izpita se šteje:
– nenadna bolezen oziroma zdravljenje,
– izredne okolišÄine (naravna nesreÄa, smrt v družini, prometna nesreÄa s posledicami in drugo),
– izobraževanje v tujini,
– dokazljiva izguba prijave na pošti,
– drugi upraviÄeni razlogi.
Šolska maturitetna komisija o upraviÄenosti nepravoÄasne odjave odloÄi s sklepom v treh delovnih dneh po prejemu vloge kandidata in o tem seznani Državni izpitni center.
ÄŒe se kandidat iz upraviÄenih razlogov ni udeležil pisnega izpita poklicne mature, šolska maturitetna komisija v treh dneh zbere celotno dokumentacijo in jo s predlogom sklepa posreduje Državni komisiji v odloÄanje. Državna komisija odloÄi o predlogu v 30 dneh od prejema dokumentacije.
ÄŒe se kandidat iz upraviÄenih razlogov ni udeležil ustnega izpita, mu lahko šolska maturitetna komisija, omogoÄi opravljanje še v istem izpitnem roku, Äe to omogoÄa koledar poklicne mature. ÄŒe kandidatu omogoÄi opravljanje ustnega izpita v istem izpitnem roku, ga mora o tem obvestiti najkasneje 24 ur pred izpitom.
ÄŒe kandidat ne more opravljati ustnega izpita še v istem izpitnem roku, šolska maturitetna komisija v treh delovnih dneh zbere celotno dokumentacijo in jo s predlogom sklepa posreduje Državni komisiji v odloÄanje. Državna komisija odloÄi o predlogu v 30 dneh od prejema dokumentacije.
VII. IZPITI
33. Älen
(seznanitev s predmetnim izpitnim katalogom in pravili)
UÄitelj seznani kandidata s predmetnim izpitnim katalogom najkasneje do 1. oktobra v zakljuÄnem letniku.
Šolska maturitetna komisija omogoÄi kandidatu, da se pred zaÄetkom opravljanja poklicne mature seznani s pravili oziroma postopkom za opravljanje izpitov, pravicami in dolžnostmi ter s posledicami kršitve pravil.
34. Älen
(prisotnost drugih oseb)
Poleg predsednika oziroma tajnika šolske maturitetne komisije lahko izpitu ali delu izpita prisostvujejo še Älani Državne komisije, Älani državnih predmetnih komisij, delavci Državnega izpitnega centra in druge osebe, ki jih imenuje Državna komisija.
Osebe iz prejšnjega odstavka lahko spremljajo izvajanje poklicne mature na šoli na podlagi pooblastila Državnega izpitnega centra.
35. Älen
(zamuda, prekinitev pisnega izpita)
ÄŒe kandidat zamudi zaÄetek pisnega izpita za manj kot 30 minut, lahko pristopi k opravljanju pisnega izpita. ÄŒas opravljanja pisnega izpita se mu ne podaljša.
ÄŒe kandidat iz upraviÄenih razlogov zamudi zaÄetek pisnega izpita za veÄ kot 30 minut, mu lahko Državna komisija na predlog šolske maturitetne komisije dovoli opravljanje celega izpita v naslednjem izpitnem roku.
Kandidat mora šolski maturitetni komisiji predložiti ustrezna dokazila najkasneje 24 ur po zaÄetku pisnega izpita.
Za upraviÄene razloge za kasnejši zaÄetek pisnega izpita zaradi zamude se šteje:
– nenadna bolezen,
– dokazljive okolišÄine v prometu, ki so povzroÄile nepravoÄasni prihod,
– izredne okolišÄine (naravna nesreÄa, smrt v družini, prometna nesreÄa s posledicami in drugo),
– drugi izredni dogodki.
ÄŒe kandidat izpit prekine iz upraviÄenih razlogov, mu lahko šolska maturitetna komisija podaljša Äas izpita v dolžini Äasa prekinitve, vendar najveÄ do 50% predvidenega Äasa za izpit.
ÄŒe to ni možno, lahko kandidat zaprosi za opravljanje izpita v naslednjem izpitnem roku o Äemer odloÄi Državna komisija na predlog šolske maturitetne komisije ali pa se mu se mu doloÄi nova ocena v skladu z doloÄbami tega pravilnika.
VIII. PISNI IZPIT
36. Älen
(pisni izpit)
Trajanje pisnega izpita je doloÄeno s predmetnim izpitnim katalogom in oznaÄeno na izpitni poli. Izpit traja najveÄ 120 minut in najmanj 90 minut.
37. Älen
(razporeditev kandidatov)
Šolska maturitetna komisija najkasneje tri dni pred zaÄetkom pisnih izpitov razporedi kandidate v skupine, jih razporedi po izpitnih prostorih in imenuje nadzorne uÄitelje.
Skupine se oblikujejo po abecednem redu.
Število kandidatov v skupini je praviloma deljivo s pet.
Podatki o razporeditvi kandidatov so do objave tajni.
Razporeditev kandidatov in nadzornih uÄiteljev po skupinah in izpitnih prostorih objavi šolska maturitetna komisija na dan izpita najkasneje 60 minut pred zaÄetkom pisnih izpitov na kandidatu dostopnem mestu. Sedežni red mora biti objavljen tudi pri vhodu v izpitni prostor.
38. Älen
(priprava izpitnega prostora)
Predsednik šolske maturitetne komisije mora zagotoviti, da so prostori, kjer kandidati opravljajo izpit, pred vsakim izpitom pregledani in doloÄi osebe, ki nadzirajo hodnike in druge prostore, kjer se lahko zadržujejo kandidati, ki opravljajo izpit.
Pisni izpit opravljajo kandidati v izpitnem prostoru, ki mora biti urejen in zaklenjen najmanj 12 ur pred zaÄetkom izpita.
Iz izpitnega prostora morajo biti odstranjena ali zakrita vsa uÄila, ki bi lahko služila kandidatom kot pripomoÄek pri izpitu.
Vsak kandidat mora imeti svojo mizo. Če so dvosedežne, sedijo vsi na isti strani mize.
Razmik med središÄi stolov mora biti najmanj 1, 5 m. Vsi stoli morajo biti obrnjeni v isto smer.
V izpitnem prostoru je praviloma do 30 kandidatov.
ÄŒe obstajajo utemeljeni razlogi, je lahko v izpitnem prostoru kandidatov tudi veÄ. O tem odloÄi šolska maturitetna komisija.
39. Älen
(priprava kandidatov na pisni izpit)
Kandidati se zberejo pred izpitnim prostorom 20 minut pred zaÄetkom pisnega izpita.
Zaradi identifikacije mora imeti kandidat na izpitu osebni dokument s fotografijo, ki ga pred zaÄetkom izpita položi na rob mize. Identifikacijo kandidatov opravi nadzorni uÄitelj.
ÄŒe kandidat dokumenta nima, nadzorni uÄitelj to zabeleži v zapisnik, identifikacija pa se opravi najkasneje v 24 urah po zaÄetku izpita.
ÄŒe se identifikacija ne opravi v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da se kandidat izpita iz neupraviÄenih razlogov ni udeležil.
Kandidati imajo pri izpitu le pripomoÄke, dovoljene s predmetnim izpitnim katalogom.
V izpitni prostor lahko prinesejo le nujne osebne predmete, ki jih morajo odložiti na za to doloÄeno mesto.
Kandidati v izpitnem prostoru ne smejo imeti pripomoÄkov, kot je mobitel ali druge prenosne elektronske komunikacijske naprave.
40. Älen
(naloge nadzornega uÄitelja)
Pri pisnem izpitu sta nadzorna uÄitelja dva strokovna delavca, ki ne smeta biti uÄitelja predmeta, pri katerem nadzorujeta potek izpita. ÄŒe je v izpitnem prostoru veÄ kot 30 kandidatov, se število nadzornih uÄiteljev ustrezno poveÄa.
Nadzorni uÄitelj pri pisnem izpitu zagotavlja, da se upoštevajo maturitetna pravila, in zabeleži v zapisnik pisnega izpita vse posebnosti, ki so se zgodile med izpitom. Nadzorni uÄitelj:
– preveri urejenost izpitnega prostora,
– preveri prisotnost kandidatov in njihovo identiteto,
– kandidatom da ustrezna navodila za delo in jih opozori na upoštevanje maturitetnih pravil,
– preveri, ali kandidati sedijo po doloÄenem sedežnem redu,
– razdeli gradivo za izpit in opozori kandidate, da preverijo, Äe so prejeli vse gradivo,
– preveri pravilnost ravnanja s šiframi,
– opozori kandidate, da preberejo navodila,
– nadzoruje potek izpita tako, da ne moti kandidatov,
– spremlja kandidata med krajšo odsotnostjo iz izpitnega prostora,
– vodi zapisnik o opravljanju pisnega izpita in zabeleži vse posebnosti, ki so se zgodile med izpitom,
– pri morebitnih kršitvah izreÄe opomin oziroma obvesti predsednika šolske maturitetne komisije o drugih kršitvah in to zabeleži v zapisnik, ki ga po konÄanem izpitu izroÄi tajniku šolske maturitetne komisije.
Nadzorni uÄitelj po izteku Äasa za opravljanje pisnega izpita zbere pisne izdelke kandidatov ter pregleda, ali so pravilno nalepljene šifre ter Äe so oddani vsi razdeljeni listi. Zbrane in urejene pisne izdelke shrani v vreÄke za vraÄanje gradiva iz izpitnega prostora, jih takoj izroÄi predsedniku ali tajniku šolske maturitetne komisije ter zaklene izpitni prostor.
41. Älen
(potek pisnega izpita)
Pisni izpit opravljajo vsi kandidati v istem izpitnem roku istega dne ob istem Äasu.
Pisni izpit se zaÄne ob 9.00 uri.
Kandidati morajo upoštevati navodila nadzornega uÄitelja, naloge morajo reševati samostojno, z dovoljenimi pripomoÄki, ne smejo se pogovarjati in motiti poteka izpita.
ÄŒe ob zaÄetku pisnega izpita nastopijo utemeljeni razlogi, zaradi katerih izpita ni mogoÄe zaÄeti ob uri, ki je doloÄena v drugem odstavku tega Älena, lahko predsednik šolske maturitetne komisije v soglasju z Državnim izpitnim centrom odloÄi, da se zaÄetek izpita odloži, vendar najveÄ za 30 minut.
42. Älen
(zaÄasna odsotnost)
Med pisnim izpitom lahko z dovoljenjem in v spremstvu nadzornega uÄitelja zapusti izpitni prostor le po en kandidat.
Odsotnost dovoli nadzorni uÄitelj. Odsotnost, daljšo od 5 minut, lahko dovoli le v izjemnih primerih.
Nadzorni uÄitelj skrbi, da se kandidat zunaj izpitnega prostora ne pogovarja ali sporazumeva z drugimi in ne pride v stik z nedovoljenimi pripomoÄki.
Prvih 30 minut po zaÄetku pisnega izpita in praviloma 15 minut pred iztekom Äasa, doloÄenega za reševanje izpitne pole, ne sme noben kandidat zapustiti izpitnega prostora.
43. Älen
(premor)
ÄŒe sta pri pisnem izpitu dve izpitni poli, nadzorni uÄitelj na zaÄetku pisnega izpita razdeli samo prvo izpitno polo in jo po koncu pisanja pobere, nato razdeli drugo izpitno polo.
Za menjavo izpitnih pol je doloÄen premor. Premor traja najveÄ 10 minut. V tem Äasu kandidati ne smejo zapušÄati izpitnega prostora.
44. Älen
(zakljuÄek izpita)
Kandidat, ki je pisni izpit zaÄel, mora gradivo za izpit tudi oddati.
Kandidat lahko odda gradivo za izpit pred iztekom Äasa in zapusti izpitni prostor v skladu s Äetrtim odstavkom 42. Älena tega pravilnika. Nadzorni uÄitelj vpiše v zapisnik Äas oddaje gradiva za izpit.
IX. USTNI IZPIT
45. Älen
(razpored)
Šolska maturitetna komisija objavi najkasneje tri dni pred zaÄetkom obdobja ustnih izpitov na oglasni deski ali drugem dostopnem mestu imena Älanov šolskih izpitnih komisij, poimenski razpored kandidatov, izpitne prostore ter Äas opravljanja ustnega izpita pri doloÄenem predmetu.
46. Älen
(šolska izpitna komisija)
Ustni izpit se opravlja pred šolsko izpitno komisijo.
Izpraševalec pri ustnem izpitu je uÄitelj, ki izpolnjuje pogoje za uÄitelja tega predmeta in je praviloma kandidata pouÄeval v zakljuÄnem letniku.
47. Älen
(potek ustnega izpita)
Ustni izpit se zaÄne, ko predsednik šolske izpitne komisije pokliÄe kandidata, da si izbere izpitni listek.
Izpitni listki morajo biti predloženi tako, da pri izbiri izpitnega listka kandidat ne more videti vsebine izpitnega listka.
Ustni izpit traja najveÄ 20 minut. Kandidat ima pred zaÄetkom ustnega izpita pravico do 15 minutne priprave. Med opravljanjem ustnega izpita enega kandidata se lahko pripravlja naslednji kandidat.
Kandidat odgovarja na vprašanja z izpitnega listka. Kandidat ima pravico enkrat zamenjati izpitni listek.
Izpraševalec lahko kandidatu postavlja dodatna vprašanja, s katerimi se razÄlenjujejo vprašanja z izpitnega listka.
Izpitni listki se vrnejo v komplet izpitnih listkov.
Vse posebnosti med ustnim izpitom mora predsednik šolske izpitne komisije zapisati v zapisnik o ustnem izpitu.
Število toÄk za kandidata predlaga v potrditev šolski izpitni komisiji izpraševalec.
X. IZPIT IZ ÄŒETRTEGA PREDMETA
48. Älen
(priprava in trajanje izpita iz Äetrtega predmeta)
Del izpita se lahko izvaja tudi pred šolsko izpitno komisijo, Äe tako odloÄi šolska maturitetna komisija.
ÄŒas za izpit ne sme biti daljši kot 8 ur (po 60 minut), v enem dnevu pa najveÄ 7 ur.
ÄŒas iz prejšnjega odstavka lahko šolska maturitetna komisija iz utemeljenih razlogov podaljša najveÄ za 60 minut, lahko pa odloÄi, da kandidat opravi le del izpita.
49. Älen
(priprava izpitnega prostora)
Mentor zagotovi, da je izpitni prostor pred izpitom ustrezno pripravljen, da je pripravljen material, potreben za izdelavo izdelka, in drugi pripomoÄki, doloÄeni s predmetnim izpitnim katalogom in sklepi šolske maturitetne komisije.
Mentor preveri pogoje za zaÄetek izpita najmanj 30 minut pred izpitom.
50. Älen
(priprava kandidatov)
Kandidati se zberejo pred izpitnim prostorom najmanj 20 minut pred zaÄetkom izpita.
Mentor preveri ali kandidat upošteva pravila o varstvu pri delu in varovanju zdravja. ÄŒe kandidat pogojev ne izpolnjuje, mentor obvesti predsednika šolske maturitetne komisije, ki ustrezno ukrepa.
51. Älen
(naloge mentorja)
Mentor:
– kandidate seznani s postopkom opravljanja izpita in jih opozori na upoštevanje pravil varstva pri delu in varovanja zdravja,
– nadzoruje potek izpita tako, da ne moti kandidatov,
– svetuje, spremlja in zagotavlja samostojno opravljanje izpita,
– vodi zapisnik o opravljanju izpita in zabeleži vse posebnosti, ki so se zgodile med izpitom,
– pri morebitnih kršitvah opominja kandidate in to zabeleži v zapisnik in poroÄa predsedniku ali tajniku šolske maturitetne komisije.
Tajnik šolske maturitetne komisije izroÄi vso potrebno dokumentacijo mentorju v šoli najmanj 30 minut pred izpitom, mentorju pri delodajalcu pa najmanj en dan pred izpitom.
52. Älen
(izvajanje izpita iz Äetrtega predmeta)
V Äasu izpita lahko kandidat zapusti izpitni prostor le z dovoljenjem mentorja.
ÄŒe traja opravljanje izdelka ali storitve na dan veÄ kot 4 ure, pripada kandidatu v Äasu trajanja izpita 30 minutni odmor.
Izvedbo izpitnega nastopa spremljata kandidatov mentor in pedagoški vodja vrtca.
53. Älen
(zagovor praktiÄnega dela izpita iz Äetrtega predmeta)
Kandidat opravlja zagovor pred šolsko izpitno komisijo.
Zagovor se zaÄne tako, da predsednik šolske izpitne komisije pokliÄe kandidata, da predstavi in utemelji svoj izdelek, storitev oziroma izpitni nastop.
Vprašanja postavlja samo izpraševalec.
Zagovor izpita traja najveÄ 20 minut.
Kandidat odgovarja na vprašanja brez priprave.
XI. OCENJEVANJE
54. Älen
(ocenjevanje)
Uspeh kandidatov pri poklicni maturi se ocenjuje:
– s toÄkami
– z ocenami, ki so lahko:
a. ocene od 1–5
b. toÄkovne ocene od 1–8.
S predmetnim izpitnim katalogom se doloÄi za vsak izpit ustrezno število toÄk, pri Äemer je skupno število toÄk pri izpitu 100, kar je enako 100 odstotnih toÄk.
55. Älen
(navodila za ocenjevanje)
Ocenjevanje v posameznem izpitnem roku poteka v skladu z navodili za ocenjevanje, ki jih pripravi:
– za splošnoizobraževalni predmet državna predmetna komisija,
– za druge predmete strokovni aktiv šole oziroma drugi pripravljalci gradiva za izpit.
56. Älen
(moderacija navodil za ocenjevanje)
Državna predmetna komisija, strokovni aktiv šole oziroma drugi pripravljavci gradiva za izpit opravijo na vzorcu rešenih izpitnih pol moderacijo navodil za ocenjevanje, s Äimer preverijo ustreznost navodil za ocenjevanje in s tem seznanijo ocenjevalce.
57. Älen
(ocenjevanje)
Ocenjevalec pisnega izdelka mora izpolnjevati pogoje za uÄitelja predmeta, pri katerem ocenjuje, in opraviti ustrezen program usposabljanja, ki ga doloÄi Državna komisija na predlog Državnega izpitnega centra oziroma Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.
Pisni izpit ocenjuje v toÄkah praviloma en ocenjevalec.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko Državna komisija doloÄi, da esejske dele izpita oziroma naloge esejske vrste pri slovenšÄini (italijanšÄini in madžaršÄini) in pri tujem jeziku neodvisno ocenjujeta dva ocenjevalca.
ÄŒe pisni izpit ocenjujeta dva ocenjevalca in se število toÄk razlikuje, se izraÄuna povpreÄje toÄk, matematiÄno zaokroženo navzgor.
Ustni izpit oziroma zagovor ocenjuje šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca.
ÄŒe Älani šolske izpitne komisije s predlogom izpraševalca ne soglašajo, izvede predsednik usklajevanje. ÄŒe usklajevanje ni uspešno, Älani o predlogu glasujejo.
58. Älen
(naloge ocenjevalca in mentorja)
Ocenjevalec oziroma mentor je pozoren tudi na znake morebitnega prepisovanja in druge domnevne kršitve, ki so razvidne iz primerjave izdelkov kandidatov in nanje opozori šolsko maturitetno komisijo.
59. Älen
(pretvorba toÄk)
Državna komisija doloÄi na predlog državnih predmetnih komisij merila za pretvorbo toÄk v ocene.
Merila za pretvorbo toÄk v ocene za drugi in Äetrti predmet doloÄi šolska maturitetna komisija na predlog strokovnih aktivov šol oziroma drugih pripravljavcev gradiva za izpit.
ÄŒe Državna komisija oziroma šolska maturitetna komisija ne potrdi predloga predlagatelja, se opravi postopek uskladitve, ki ga Državna komisija doloÄi in objavi vnaprej.
Sprejeta merila iz spomladanskega izpitnega roka poklicne mature veljajo tudi za jesenski in zimski izpitni rok.
60. Älen
(ocenjevalna lestvica)
Ocenjevalna lestvica je petstopenjska in obsega ocene: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odliÄno (5). Ocena nezadostno (1) je negativna ocena, druge ocene so pozitivne.
Za predmete, ki jih kandidati opravljajo na višji ravni zahtevnosti, in pri slovenšÄini (madžaršÄini oziroma italijanšÄini) je ocenjevalna lestvica ustrezno povišana tako, da kandidat dobi tudi toÄkovno oceno od 1 do 8, in sicer:
– 1 v celotnem intervalu odstotnih toÄk za oceno nezadostno (1),
– 2 v celotnem intervalu odstotnih toÄk za oceno zadostno (2),
– 3 v spodnjem delu intervala odstotnih toÄk za oceno dobro (3),
– 4 v zgornjem delu intervala odstotnih toÄk za oceno dobro (3),
– 5 v spodnjem delu intervala odstotnih toÄk za oceno prav dobro (4),
– 6 v zgornjem delu intervala odstotnih toÄk za oceno prav dobro (4),
– 7 v spodnjem delu intervala odstotnih toÄk za oceno odliÄno (5),
– 8 v zgornjem delu intervala odstotnih toÄk za oceno odliÄno (5).
61. Älen
(splošni uspeh)
Kandidat opravi poklicno maturo, ko je pri vseh predmetih ocenjen pozitivno.
Splošni uspeh je seštevek ocen oziroma toÄkovnih ocen, doseženih pri posameznih predmetih.
Splošni uspeh se izraža na lestvici od 8 do 23 toÄk.
Kandidat, ki doseže doloÄeno število toÄk, ki jih za vsako leto posebej doloÄi Državna komisija, doseže izjemen splošni uspeh.
62. Älen
(spriÄevalo poklicne mature)
Kandidatu, ki je opravil poklicno maturo, izda šola spriÄevalo o poklicni maturi in obvestilo o uspehu pri poklicni maturi.
Kandidatu, ki je opravil poklicno maturo z izjemnim splošnim uspehom, izda šola spriÄevalo o poklicni maturi s pohvalo – summa cum laude, ki ga poleg ravnatelja podpiše še minister.
Obvestilo o uspehu pri poklicni maturi obsega dosežene ocene oziroma toÄkovne ocene pri predmetih.
Kandidat, ki je opravil preizkus znanja v skladu z 29. Älenom Zakona o višjem strokovnem izobraževanju, prejme obvestilo o uspehu.
XII. POPRAVLJANJE, IZBOLJŠEVANJE, TRAJNOST OCEN TER NOVA OCENA
63. Älen
(ponovno opravljanje)
Kandidat lahko poklicno maturo v celoti opravlja veÄkrat.
64. Älen
(popravljanje)
Kandidat, ki je pri poklicni maturi ocenjen z najmanj dvema pozitivnima ocenama, ima v skladu z zakonom pravico do popravljanja negativno ocenjenih predmetov še dve leti po opravljanju poklicne mature na isti šoli.
Kandidat, ki opravlja poklicno maturo v dveh delih, lahko popravlja negativno oceno predmeta, ki ga je opravljal v prvem delu, ko opravlja drugi del poklicne mature.
Dveletni rok iz prvega odstavka tega Älena zaÄne teÄi od zakljuÄka opravljanja drugega dela poklicne mature.
65. Älen
(izboljševanje)
Kandidat, ki je opravil poklicno maturo in želi izboljšati oceno, ima še dve leti po opravljeni poklicni maturi pravico do enkratnega ponovnega opravljanja izpita iz posameznih predmetov poklicne mature. Za splošni uspeh pri poklicni maturi se upošteva boljša ocena.
Kandidat, ki v skladu z zakonom opravlja poklicno maturo v dveh delih, lahko izboljšuje oceno predmeta, ki ga je opravljal v prvem delu, ko opravlja drugi del poklicne mature.
Dveletni rok iz prvega odstavka tega Älena zaÄne teÄi od zakljuÄka opravljanja drugega dela poklicne mature.
66. Älen
(trajnost doseženega uspeha pri Äetrtem predmetu poklicne mature)
KonÄna ocena pri Äetrtem predmetu poklicne mature je trajna.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko kandidat ponovno opravlja Äetrti predmet poklicne mature, Äe ponovno opravlja poklicno maturo ali posamezni izpit. Pri tem se upoštevajo toÄke, dosežene na tem izpitnem roku.
67. Älen
(raÄunske in druge oÄitne napake)
RaÄunske in druge oÄitne napake pri ocenjevanju in preraÄunavanju toÄk popravi šolska maturitetna komisija. O popravku napake se sestavi poseben zapisnik, ki ga podpiše predsednik šolske maturitetne komisije in o tem obvesti Državni izpitni center.
68. Älen
(razlogi za novo oceno)
Novo oceno se kandidatu lahko doloÄi:
– Äe so ugotovljene kršitve postopka ali druge okolišÄine pri izvedbi poklicne mature, ki bi lahko vplivale na oceno,
– Äe se njegov izdelek po tem, ko ga je oddal, izgubi ali uniÄi,
– Äe iz upraviÄenih razlogov ni opravljal izpita v celoti,
– v drugih primerih, ko tako odloÄi Državna komisija.
69. Älen
(naÄin doloÄitve novih toÄk za pisni izpit oziroma ustni izpit)
Kandidat, ki mu je potrebno doloÄiti novo število toÄk za manjkajoÄo, neocenjeno ali nepravilno ocenjeno eno ali veÄ nalog v izpitni poli ali pri ustnem izpitu, Äe te ne predstavljajo veÄ kot 50% vrednosti toÄk znotraj izpitne pole oziroma ustnega izpita, dobi enak odstotek možnih toÄk pri tej(h) nalogah, kot ga je v povpreÄju dosegel pri drugih nalogah iste izpitne pole oziroma ustnega izpita.
Kandidat, ki mu je potrebno doloÄiti novo število toÄk za manjkajoÄi, neocenjeni ali nepravilno ocenjeni del pisnega izpita (izpitno polo), dobi pri tem delu izpita enak odstotek možnih toÄk kot ga je dosegel pri drugem delu pisnega izpita, Äe je le-ta ovrednoten z vsaj 50% vrednosti toÄk celotnega pisnega izpita.
ÄŒe kandidatu ni možno oceniti posameznega dela izpita na podlagi prvega in drugega odstavka tega Älena, se ta del izpita oceni s povpreÄno oceno, ki jo je dosegel v zadnjem letu izobraževanja iz vseh programskih enot, ki so podlaga za pripravo predmetnega izpitnega kataloga za ta predmet.
Novo število toÄk se izraÄuna tako, da se povpreÄna ocena deli s 5 in pomnoži s številom možnih toÄk za neocenjeni oziroma nepravilno ocenjeni del izpita.
Oceno iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega Älena doloÄi šolska maturitetna komisija, ki mora z novo oceno, razlogi za doloÄitev le-te in utemeljitvijo seznaniti Državno komisijo pred razglasitvijo rezultatov poklicne mature.
ÄŒe kandidatu ni mogoÄe doloÄiti novega števila toÄk v skladu s tem Älenom, Državna komisija sprejme poseben sklep o doloÄitvi nove ocene.
70. Älen
(zamrznitev izpitnih rokov)
Kandidatu, ki se vzporedno izobražuje, in kandidatu, ki iz utemeljenih razlogov še ni izkoristil vseh pravic, povezanih z opravljanjem poklicne mature, lahko Državna komisija ob predložitvi ustreznih dokazil izjemoma podaljša rok za opravljanje izpitov.
XIII. KRŠITVE MATURITETNIH PRAVIL
71. Älen
(kršitve kandidatov)
Kršitve kandidatov pri izpitu so:
– vpisovanje neprimernih znakov ali neprimerne vsebine v izpitno polo,
– posedovanje pomožnega listka oziroma drugih nedovoljenih pripomoÄkov,
– oziranje, pogovarjanje oziroma sporazumevanje,
– prepisovanje ali dopustitev prepisovanja,
– uporaba pomožnega listka, elektronskih pripomoÄkov oziroma drugih nedovoljenih pripomoÄkov,
– motenje poteka izpita,
– ponavljanje kršitev in njihovo stopnjevanje,
– predložitev dela drugega kandidata,
– posedovanje gradiva z oznako izpitne tajnosti,
– zamenjava identitete kandidata.
72. Älen
(vrste ukrepov)
Za kršitve se kandidatom lahko izreÄejo naslednji ukrepi:
– opomin,
– prekinitev reševanja izpitne pole,
– prekinitev dela izpita,
– razveljavitev vseh opravljenih izpitov poklicne mature.
V primeru prekinitve se izpitna pola ali del izpita oceni z niÄ toÄkami.
V primeru zamenjave identitete kandidata ali posedovanja gradiva z oznako izpitne tajnosti se prekine potek izpita in razveljavi vse opravljene izpite poklicne mature.
73. Älen
(postopek izrekanja ukrepov)
Ukrepi se praviloma stopnjujejo.
Opomin izreÄe nadzorni uÄitelj oziroma mentor, ostale ukrepe pa šolska maturitetna komisija.
V primeru ugotovljene kršitve nadzorni uÄitelj oziroma mentor nemudoma obvesti predsednika šolske maturitetne komisije, ki ugotovi dejansko stanje.
O ukrepu odloÄi šolska maturitetna komisija takoj, sklep o tem pa kandidatu izda v 24 urah po ugotovitvi kršitve.
Zoper sklep šolske maturitetne komisije lahko kandidat v treh dneh po prejemu sklepa vloži zahtevo za varstvo pravic. O zahtevi odloÄi Komisija za varstvo pravic iz 80. Älena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) v 30 dneh po prejemu zahteve.
ÄŒe nadzorni uÄitelj oziroma mentor prekine izpit, naroÄi kandidatu, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita.
Šolska maturitetna komisija o vseh ukrepih obvesti Državno komisijo.
XIV. PRIZNAVANJE IZPITOV
74. Älen
(priznavanje)
Kandidatu, ki si je pridobil srednjo strokovno ali enakovredno izobrazbo, se pri pridobitvi novega naziva srednje strokovne izobrazbe prizna prvi in tretji predmet poklicne mature, ne glede na naÄin zakljuÄka izobraževanja, ki je tedaj veljal.
Kandidatu iz prejšnjega odstavka se lahko prizna tudi drugi in Äetrti predmet poklicne mature, Äe so vsebine enakovredne v obsegu najmanj 70%.
Pri poklicni maturi se prizna tisti tuji jezik, za katerega je doloÄen izpitni katalog.
ÄŒe ocene ni možno priznati na podlagi dokumenta o zakljuÄku izobraževanja, se prizna ocena iz zakljuÄnega letnika.
XV. VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV
75. Älen
(pritožba na postopek)
ÄŒe so bile pri opravljanju pisnega, ustnega ali praktiÄnega dela izpita kršene doloÄbe zakona ali tega pravilnika, ki se nanašajo na postopek izvedbe, je dovoljena pritožba na šolsko maturitetno komisijo naslednji dan po opravljanju pisnega, ustnega oziroma praktiÄnega dela izpita.
Šolska maturitetna komisija odloÄi o pritožbi v petih dneh od prejema pritožbe.
ÄŒe ugotovi, da je pritožba utemeljena, lahko spremeni toÄke na podlagi dokumentacije ali imenuje triÄlansko komisijo, ki najkasneje v treh dneh ponovno oceni znanje kandidata.
OdloÄitev šolske maturitetne komisije je dokonÄna.
76. Älen
(vpogled v izpitno dokumentacijo)
Kandidat lahko v treh dneh po objavi rezultatov zahteva, da mu šola omogoÄi vpogled v:
– izpitno dokumentacijo (izpitne pole, list za odgovore, ocenjevalni list, toÄkovnik in navodila za ocenjevanje),
– naÄin izraÄuna izpitne ocene.
Na podlagi vloge kandidata šola pripravi razpored vpogledov v skladu s koledarjem poklicne mature in o tem obvesti kandidata. Pri vpogledu je poleg kandidata lahko prisotna še ena oseba, ki praviloma ni uÄitelj na šoli, kjer je kandidat opravljal poklicno maturo.
Šola za vpogled pripravi fotokopijo dokumentacije iz prvega odstavka tega Älena, ki jo po opravljenem vpogledu uniÄi. O vpogledu se vodi zapisnik.
77. Älen
(ugovor na oceno)
Kandidat lahko najkasneje naslednji dan po vpogledu vloži na šolsko maturitetno komisijo obrazložen pisni ugovor na:
– oceno ali
– naÄin izraÄuna izpitne ocene.
Šolska maturitetna komisija odloÄi o ugovoru na naÄin izraÄuna izpitne ocene na podlagi pregleda izpitne dokumentacije v 15 dneh po prejemu vloge.
Šolska maturitetna komisija odloÄi o ugovoru kandidata na oceno na podlagi mnenja komisije za ugovore, ki jo imenuje predsednik šolske maturitetne komisije v 15 dneh po prejemu vloge.
ÄŒe je ugovor upraviÄen, se ocena popravi.
OdloÄitev šolske maturitetne komisije je dokonÄna. Pri tem lahko prvotno oceno pri predmetu potrdi ali jo poviša v skladu z doseženim številom odstotnih toÄk.
78. Älen
(komisija za ugovore na oceno)
Komisijo za ugovore sestavljajo predsednik in dva Älana, pri Äemer vsaj dva med njimi izpolnjujeta pogoje za uÄitelja tega predmeta. Komisija pripravi mnenje soglasno, Äe to ni mogoÄe, o njem glasujejo.
Komisija preveri utemeljenost obrazloženega pisnega ugovora kandidata na oceno na podlagi pregleda izpitne dokumentacije ter preverjanja skladnosti ocenjevanja z navodili. Pri tem lahko na podlagi utemeljenih razlogov predlaga tudi drugaÄno število toÄk ter za šolsko maturitetno komisijo pripravi pisno mnenje.
XVI. POROÄŒILO O POKLICNI MATURI
79. Älen
(poroÄila)
PoroÄila o pripravi in izvedbi poklicne mature (vmesno poroÄilo in letno poroÄilo o poklicni maturi) pripravijo šolske maturitetne komisije, državne predmetne komisije in Državna komisija.
Metodologijo in rokovnik priprave poroÄil sprejme Državna komisija.
Državna komisija pripravi vmesno poroÄilo v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom najkasneje do 1. decembra v koledarskem letu in letno maturitetno poroÄilo o poklicni maturi do 31. maja v naslednjem koledarskem letu.
XVII. PREHODNE IN KONÄŒNE DOLOÄŒBE
80. Älen
(program usposabljanja)
Ocenjevalci pisnih izdelkov morajo opraviti program usposabljanja iz prvega odstavka 57. Älena tega pravilnika najkasneje v štirih letih po uveljavitvi tega pravilnika.
81. Älen
(prenehanje uporabe)
Z dnem zaÄetka uporabe tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o poklicni maturi (Uradni list RS, št. 99/01 in 79/06).
82. Älen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik zaÄne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se zaÄne 1. marca 2009.
Št. 0070-44/2007
Ljubljana, dne 24. aprila 2008 EVA 2005-3311-0043
dr. Milan Zver l.r.
Minister za šolstvo in šport
|
