Izvajalci
Jana Bele Lutman, Doris Furlan, Jelka Hadalin
VkljuÄeni predmeti: slovenšÄina, anglešÄina, nemšÄina, zgodovina, glasba, sociologija, likovna umetnost, raÄunalništvo
Trajanje: oktober 2008 – februar 2009
VkljuÄeni oddelki: vsi oddelki
Zbornik Obrazi kulture
Cilji
- povezovanje znanja s pomoÄjo aktivnih metod dela;
- celostna obravnava obdobja (Äas romantike, 60-leta prejšnjega stoletja);
- odkrivanje vpliva razliÄnih zvrsti kulture na družbo;
- pridobivanje procesnih znanj: govorno nastopanje, naÄini komuniciranja z obÄinstvom;
- odkrivanje literarnih, pevskih in igralskih sposobnosti pri dijakih in razvijanje teh
- sposobnosti;
- razvijanje osebnostnih lastnosti, potrebnih za timsko delo: zanesljivost, natanÄnost,
- kreativnost, sposobnost uveljavitve lastne ideje;
- združiti v skupnem projektu dijake gimnazije in tehniÄne šole;
- doseÄi veÄjo stopnjo povezanosti med dijaki;
- doseÄi veÄjo stopnjo povezanosti med uÄitelji, vzpodbujanje sodelovanja;
- doseÄi veÄjo stopnjo povezanosti med dijaki in uÄitelji;
- samopotrjevanje uÄitelja in dijaka;
- izmenjava izkušenj med uÄitelji;
- poveÄati razpoznavnost naše šole v okolju;
- pritegniti k ogledu šole Äim veÄ osnovnošolcev, naših potencialnih dijakov;
- vzbuditi zanimanje za raznovrstne poklice (igralec, tehnik, scenograf, kostumograf, tekstopisec …).
Mentorice Jana Bele Lutman, Doris Furlan in Jelka Hadalin so pripravile prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku. V dveh predstavah v petek, 6. 2. 2009, si je prireditev ogledalo 650 gledalcev, med njimi so bili poleg sežanskih srednješolcev osmošolci in devetošolci Osnovne šole SreÄka Kosovela iz Sežane in uÄenci in dijaki iz Postojne.
10. 2. 2009 so srednješolci ponovili predstavo odprto za javnost, ki si jo je ogledalo približno 300 gledalcev.
Predstava je trajala uro in pol. V njej je sodelovalo okrog 60 dijakov, Äe prištejemo še dijake likovnega krožka, ki so prispevali grafit in izvesek za dunajsko gostilno, pa jih je bilo še malce veÄ. Povezovalni tekst je debata, ki jo dijaki poznajo, saj debatno tehniko v razliÄnih formatih uvajamo tudi v pouk kot eno od aktivnih metod pouÄevanja. Tema je odnos med visoko kulturo, zastopa jo France Prešeren in popularno kulturo, zastopa jo Elvis Presley. Številne pevske, igralske in plesne toÄke ter snemani prizori se zvrstijo kot argumenti za razliÄne debatne trditve:
- Pesnik ne more postati tako popularen kot pevec;
- Življenje pesnika je bolj dolgoÄasno kot življenje pevca in je odtujeno od sveta;
- France Prešeren še zdaleÄ ni živel odmaknjen od sveta in je ogromno prispeval k prebujanju
- slovenske zavesti;
- Presley predstavlja lažen svet blišÄa, Prešeren pa dušo.
Po uri in pol »debate« sledi sklep. Tako Elvis kot France sta bila za svoj Äas pomembna Äloveka. Eden za svet zabave in množiÄne kulture, drugi za Slovence kot narod. Vendar obstaja med njima pomembna razlika. Elvis Presley kljub svojemu vplivu na svetovno zabavljaško industrijo ni bil pomemben za obstoj ameriške družbe. France Prešeren je imel drugaÄno vlogo. Slovencem je zagotovil obstoj njihove kulture in ponesel slovenšÄino med druge evropske jezike. Kultura ima veÄ obrazov. Elvisu ne moremo zanikati pomena za generacije mladih po svetu, a za nas je Prešeren car.
ÄŒeprav se zdi okvir zelo resnoben, še zdaleÄ ni tako. Publika, ki je krepko pripomogla igralcem, pevcem in plesalkam, da so bili še boljši kot kdajkoli na vajah, se je odzivala enako navdušeno nad prizori iz Prešernovega življenja kot nad Elvisom Presleyem.
Na prireditev so se dijaki pripravljali od oktobra 2008. Ogromno dela je bilo opravljenega doma, v prostem Äasu: pisanje besedil (vsa besedila, razen dveh prizorov, ki sta prirejena po odlomkih iz knjig, so napisali dijaki), uÄenje besedil na pamet, vaje za glasbene in plesne nastope ( zbor Sami lepi je vadil v šoli, ker drugaÄe paÄ ne gre), izdelovanje razliÄnih rekvizitov …
|
