Dijaki 3. ag so svoje raziskovanje začeli pri slovenšÄini. Prebrali so roman Marjana Tomšiča Grenko morje, ki govori o usodah aleksandrink, primorskih žensk, ki so predvsem v obdobju po 1. svetovni vojni odhajale v Egipt, največkrat v Aleksandrijo, kot dojilje, sobarice in »dame za kompanijo«. Zaradi težkih socialnih razmer so se bile prisiljene odtrgati od svojih komaj rojenih otrok v domovini. Ko so odhajale, se jim je trgalo srce, grenko pa je bilo tudi, ko so se po več letih ali čelo desetletjih vrnile k svoji popolnoma odtujeni družini. Nikjer niso bile mirne, v tujini so hrepenele po domovini, ko so prišle domov, so si želele nazaj v Egipt.

    

Zato je predstavitev migracij začela dijakinja Eva Sluga s pesmijo Veter z juga, ki poje o razpetosti žene in matere med dva svetova. V nadaljevanju smo prisluhnili pogovoru med aleksandrinko Berto (Kaja Rebec) in voditeljico (Meta Rojko). Med intervju je voditeljica spretno vpela še zgodbe drugih aleksandrink in migrantk iz sedanjosti, dijaki pa so odigrali tudi niz dramatiziranih prizorov iz romana Grenko morje.

Prehod na novo temo, torej 100 let Južne železnice, sta napovedala Jan Mihalič Tomažič in Eva Sluga s pesmijo F. Prešerna Od železne ceste. Na harmoniko ju je spremljal Matic Štavar.

V ponedeljek, 11. februarja, so dijaki 3. ag na temo južne železnice raziskovali pri zgodovini, zemljepisu, fiziki in matematiki. Rezultat tega dne in nadaljnjega raziskovanja na terenu so v nadaljevanju opisani plakati, ki so jih dijaki predstavili 10. marca.

V sklopu predmeta zgodovina je skupina dijakov izdelala plakat s fotografijami železnice v Gornjih Ležečah. Omenjena vas je nastala sočasno z gradnjo tamkajšnje železnice, leta 1857. Učenci so posneli tudi fotografije železnice v Vremah, kjer lahko danes vidimo ruševine nekdanje železniške postaje.

Pri zemljepisu so učenci imeli nalogo narisati podolžni profil železnice. To so storili s pomočjo atlasa. Ugotavljali so, kako se glede na dolžino spreminja nadmorska višina trase, po kateri poteka železnica.

Plakat z opisom delovanja parnega stroja je delo učenk, ki so se odločile raziskovati pri fiziki. Pojasnile so tudi, zakaj je za parni stroj premog primernejše gorivo kot les.

Znanje iz matematike so dijaki uporabili, ko so ugotavljali, kako se pri vrtenju kolesa pri najvišji hitrosti parnega vlaka spreminja višina točke, ki jo izberemo na obodu kolesa, v odvisnosti od časa. Zanimalo jih je tudi, kakšno krivuljo ta točka opiše, ko se kolo z vrtenjem pomika naprej. Slednje so poizkusili tudi praktično in ugotovili, da pri takem gibanju nastane krivulja, ki ji pravimo cikloida. Zadnji projekt pri matematiki se je večinoma odvijal na prostem, natančneje na Gabrku pod VremšÄico, kjer so učenci opravili nekaj meritev v zvezi s tamkajšnjim vodim zbiralnikom in zašÄitnim protipožarnim zidom ob železniški progi.

Predstavitev obeh projektov so dijaki zaključili z reševanjem delovnih listov in ogledom razstave.