english italiano deutsch francais

Iskalnik

Intervju z organizatorkama "Shakespeara" Natisni
ponedeljek, 11 februar 2008
V četrtek, 7. 2. 2008, je na naši šoli potekal kulturni dan. Dijakinji prvega letnika sta se uro pred predstavo pogovarjali z Jano Bele-Lutman in Doris Furlan.



Na fotografiji: Jana Bele Lutman, Jelka Hadalin, Maruša Pangeršič (4. gimnazija) in Doris Furlan

Ali ste se prostovoljno odločili za izvedbo kulturnega dne?
Prof. Furlan: Odločil sva se sodelovati pri projektu Medpredmetno povezovanje, ki poteka na naši šoli. Zamisel se je porodila profesorici Bele Lutman, ki je že med strokovno ekskurzijo v London pridno zbirala material za morebitni projekt. Kmalu me je navdušila za sodelovanje. Najprej sva hoteli pripraviti samo razstavo in predstavo, ki bi bili povezani z Williamom Shakespearom, in ta projekt vključiti v okvir obveznih izbirnih vsebin. Za zaključno predstavitev dela dijakov in predstavo sva imeli v mislih več datumov (Shakespearjev rojstni dan, informativni dan …), potem pa smo se v skupini za medpredmetno povezovanje odločili, da bi bila predstava primerna za kulturni dan in da bi v projekt lahko aktivneje vključili čisto vse dijake. Tako so začele nastajati okvirne zamisli za delavnice.

Kje ste dobili idejo za delavnice, ki so nam bile na voljo?
Prof. Bele-Lutman in prof. Furlan: Ker je projekt Shakespeare nastal v okviru medpredmetnega povezovanja, smo hoteli predstaviti Williama Shakespeara, njegova dela in obdobje, v katerem je živel, s stališÄ različnih predmetov. Povezali smo slovenšÄino, umetnost, zgodovino in sociologijo, športno vzgojo, računalništvo in tuje jezike.

Kateri od profesorjev vam je bil najbolj v pomoč?
Prof. Bele-Lutman: Vsak profesor, ki je bil vključen v projekt, je opravil svoj del. Profesorica Tatjana Jagodnik je skrbela za računalniško delavnico, profesorica Tatjana Grgič za igre brez meja, profesorici Leonida Vrabec in Magda Pogačar sta pripravili prevajalsko delavnico, profesorica Gabrijela Rebec Škrinjar (ki je trenutno žal odsotna) je pripravila zgodovinsko delavnico, profesor Samo Onič pa je poskrbel za likovno delavnico ter kulise na predstavi. V pomoč sta nam bila tudi profesorja Vojko Žiberna in Karlo Kastelic, ki sta pomagala pri izvedbi iger brez meja in sociološke delavnice. Največji del pomoči – tako moralne kot fizične - pa je prispevala profesorica Jelka Hadalin, ki je tudi vodja projekta Medpredmetno povezovanje.

Zakaj ravno Shakespearova Romeo in Julija v igri?
Prof. Furlan: Romeo in Julija je Shakespearovo delo, ki ga poznajo vsi dijaki, saj se učijo o njem pri pouku slovenšÄine. Poleg tega sta jim junaka blizu po letih.

Koliko verzij igre bomo lahko videli?
Prof: Bele-Lutman: Videli boste del originalne Shakespearove verzije, poleg tega pa bomo uprizorili tudi slovensko, špansko, italijansko in nemško verzijo, za katere so besedila prispevali dijaki četrtih letnikov gimnazije naše šole.

Ste igralce izbrali ali so se sami javili?
Prof. Furlan: Nekaj igralcev sva izbrali sami in s pomočjo ostalih profesorjev, nekaj pa se jih je prostovoljno odločilo za igranje v predstavi.

So bili fantje takoj pripravljeni igrati žensko vlogo Julije?
Prof. Furlan: Morava reči, da se »Julija« ni preveč upirala igranju ženske vloge. Fantje se mogoče lahko zgledujejo tudi po slovenskih igralcih (kot sta Jurij Zrnec, Lado Bizovičar), ki brez težav stopijo v ženske vloge.

Je bilo veliko težav pri učenju teksta v tujem jeziku?
Prof. Bele-Lutman: Najtežja vloga je bila vloga Romea in Julije v izvirniku. Tekst je zelo zahteven, ker je veliko starinskih besed, ki jih dijaki težko razumejo. Priznati pa morava, da sta bila fanta zelo spretna v anglešÄini in sta se zelo hitro učila. Besedila v španšÄini in italijanšÄini pa so bila krajša in bolj enostavna.

Kje ste dobili kostume, v katerih so nastopali igralci? Ste jih mogoče sami izdelali?
Prof. Bele-Lutman: Nekaj kostumov smo si izposodili na gradu Štanjel, kostume Henrika VIII, Romea in Julije ter Henrikovih žen smo si izposodili v PDG Nova Gorica. Nekaj kostumov pa je prinesla tudi profesorica Doris Furlan iz domače delavnice.

Kako so potekale priprave?
Prof. Furlan: Igralci so pridno hodili na vaje in bili zelo marljivi. Nekaj več težav je bili s tehnično platjo, saj smo si morali določene stvari izposoditi, nekatere pa tudi kupiti. Srečni sva, da smo vsi zdržali zdravi do sedmega februarja, saj nas je bilo kar petinštirideset.

Jana Mihalič in Polona Prosen, udeleženki novinarske delavnice
 
< Nazaj