Zato je Zavod RS za šolstvo podprl mednarodni projekt Kreativnost nima mej, katerega glavni namen je prikaz primerov dobre prakse in skupno ustvarjanje dijakov iz republik bivše Jugoslavije. Šolski center Srečka Kosovela Sežana se je v projektu povezal z Gimnazijo Petar Kačić iz Zvornika (BiH), ter Gimnazijo Takovski Ustanak iz Gornjega Milanovca (Srbija). Projekt sta podprli tudi Ambasada BIH in Občina Sežana.

Najpomembnejša aktivnost projekta je šest dnevni obisk 19 članske ekipe naše šole v Zvorniku in Gornjem Milanovcu. Največji del obiska je bil namenjen skupnemu kreativnemu ustvarjanju dijakov naše šole ter dijakov iz Zvornika. Po predavanjih Vizualne komunikacije (Samo Onič), Oglaševalska scena (Maja Prešeren) in Video (Maja Modrinjak), so dijaki že prvi dan pripravljali scenarije za oglase na tržni in družbeni sceni letošnjega DOSS-a. Po slastni večerji so nas povabili v novo zgrajeni mladinski dom na predstavo Boing, boing. Drugi dan smo kljub natrpanemu programu, ki smo si ga zadali, vanj vrinili še nekaj aktivnosti. Po obisku župana, knjižnice, muzeja in turističnega centra smo bili vabljeni na obilno kosilo. Po kosilu smo se povzpeli na bližnjo vzpetino, od koder smo si lahko ogledali mesto, ujeto med hribe in reko.

Za izdelavo oglasov je ostalo malo časa a nam je vseeno uspelo, saj smo sledili sloganu: Problemov ni, so samo rešitve! Tretji dan je bil namenjen zaključevanju oglasov (tiskanju plakatov, montiranju spotov), pripravi razstave, otvoritvi s predstavitvijo Sežane in naše šole. Plan se je moral spremeniti, saj je bilo mesto od 8.00 do 15.30 brez elektrike. Spet smo se morali znajti. ÄŒez noč smo napolnili prenosnike, telefone in fotoaparate in skoraj nemoteno nadaljevali z delom. Uspelo nam je celo natisniti oglase, ob 17.00 otvoriti razstavo in izpeljati predviden program z voditeljem Rubyjem (Kekčeva pesem, Kosovelove pesmi v italijanskem, francoskem in srbskem jeziku, veličastna Martinova izvedba Ekstaze smrti in za konec Dan ljubezni). Naslednji dan smo se poslovili od mesta, ki nas je prevzelo s svojo gostoljubnostjo, iskrenostjo in prijaznostjo.

V Gornji Milanovac smo po celodnevni vožnji prispeli okrog 19.00. Tam so naši dijaki doživeli pravi kulturni šok, saj so jih domačini na vsak način hoteli sprejeti na dom. Po začetni zadržanosti so se sprostili in v rekordno kratkem času napletli številne prijateljske vezi. Navdušeni smo bili nad njihovo vrhunsko opremljeno gimnazijo. Predstavili smo jim našo šolo in projekte, zrecitirali Kosovelove pesmi in se dogovorili, da nas obišÄejo spomladi.

Naša balkanska odiseja je bila več kot samo potovanje, izlet ali ekskurzija. Gradila je mostove, rušila zidove, prepletala kulture, podirala sterotipe in pojasnjevala zgodbe.