|
Å portni teden v Julijcih |
|
|
ponedeljek, 20 september 2010 |
V ponedeljek, 30. avgusta, se je za dijake 3. letnikov gimnazije zakljuÄilo obdobje brezskrbnih poÄitnic; vlak nas je namreÄ Å¾e na vse zgodaj odlepljal novim izkušnjam naproti – v slovensko visokogorje.
44 dijakov nas je v spremstvu razrednikov in spremljevalcev zapustilo Pokljuko in se namenilo na pot proti Toscu. Žal pa so nam jo že prvi dan zagodle vremenske razmere z obilico dežja, višje pa tudi s snegom in vetrom, zato smo vzpon na Tosc opustili in se raje namenili proti konÄnemu cilju prvega dne – Vodnikovemu domu na Velem polju. Tam nas je, za razliko od vremena, prijazno sprejela oskrbnica, mi pa smo se greli ob skodelicah pravega planinskega Äaja, ki ni bil še nikdar boljši, ter ob slastnih palaÄinkah.
Naslednji dan smo obiskali obnovljeno koÄo na DoliÄu, vzponu na Kanjavec pa smo se izognili zaradi spolzkosti terena. Pot smo nadaljevali do KoÄe pri Triglavskih jezerih, ki pa so jo ravno prenavljali, zato smo se vsi stlaÄili v tri sobe in tam prenoÄili. V sredo zjutraj smo pot ubrali proti KoÄi pod Bogatinom, ki si jo bodo nekateri najbolj zapomnili po nepitni vodi, ki je povzroÄila enim lažje, drugim pa resnejše prebavne motnje. Popoldne smo »prikrajšani« za nahrbtnike odšli na turo po okoliških vzpetinah in se vzpeli na dvatisoÄak MahavšÄek ali Veliki Bogatin, katerega zahrbtnost opraviÄuje le prelep razgled vse tja do morja.
Naslednje jutro smo se gorniki in gornice razdelili v dve skupini, ki sta krenili na dve razliÄni poti, obema pa je bil skupni cilj najveÄje slovensko visokogorsko jezero Krnsko jezero. Izkušenejša skupina se je na poti do jezera povzpela na Lanževico (2003) in na Veliko babo (2016). Tam so si nekateri namakali noge ned požrešnimi ribicami, drugi pa zleknjeni na travi lovili sonÄne žarke. Kar prekmalu je napoÄil dan, ko smo se spustili do KoÄe pri Savici in za sabo pustili slovensko visokogorje ter seveda naš zadnji športni teden.
Dijaki 3a in b gimnazije |
.jpg)
