|
V Äetrtek, 21. januarja 2010, se nas je kar lepo število prostovoljcev Šolskega centra SreÄka Kosovela zbralo na izobraževanju, ki ga je organizirala naša pedagoginja Marjetka GombaÄ.
Najprej smo poslušali prof. Marijo Vidmar, ki je govorila o etiÄnem kodeksu. Naša dolžnost je, da pomagamo drug drugemu in se spoštujemo, v skrajnem primeru nam je dovoljeno prekršiti tudi zakon. Nato nam je ga. Dora Sedmak povedala, kako lahko pomagamo starejšim in duševno prizadetim.
Znan sežanski naravovarstvenik Robert RogiÄ, predsednik Društva za varstvo okolja Sežana, nam je razložil, kako pomembno je, da vsak posameznik skuša po svojih najboljših moÄeh skrbeti za okolje. Predavanje o naravovarstvu se nam je zdelo zanimivo, ker so tam možnosti, da posameznik kaj naredi, velike. Predstavil nam je možnosti za prostovoljno delo v našem okolju. Izpostavil je predvsem množiÄne akcije ÄišÄenja okolja. Predavanje se ni omejilo le na prostovoljstvo. Izvedeli smo tudi kako lahko s vsakdanjimi stvarmi pripomoremo k bolj Äistemu okolju. Dijaki smo dobili možnost, da postavimo vprašanja. Glavna tema vprašanj je bila kako v prihodnosti poskrbeti za zadostno koliÄino energije, obenem pa ohraniti Äisto okolje. Odgovori so bili zelo izÄrpni in dobro utemeljeni. Gospod RogiÄ nam je razložil, da prihodnosti ne vidi v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah. Najbolj perspektivni se mu zdijo obnovljivi viri energije. Prevladovala naj bi energijska samooskrba. To se da izvesti predvsem s pasivnimi hišami, sonÄnimi kolektorji in hišnimi vetrnimi elektrarnami. Velika perspektiva je v biomasi, saj v naših gozdovih gnije ogromno lesa. Razložil nam je tudi, zakaj velike vetrne elektrarne za Kras niso primerne. Mislim, da je bilo to za vse zelo zanimivo predavanje. Razprava je bila zelo pestra, mnogo dijakov je imelo še kaj za vprašati, a nas je na žalost prehitel Äas. Svojo ozavešÄenost bomo lahko pokazali 17. aprila, ko bo dan ÄišÄenja celotne Slovenije.
Prof. Marino PavletiÄ nam je poskušal približati potrošništvo in sodobno suženjstvo. Kot primer je navedel, kako dekleta iz Ukrajine zvabijo v Zahodno Evropo z obljubo, da bodo natakarice, potem pa jih prisilijo, da delajo kot striptizete. Vsi mislimo, da se nas to ne tiÄe, pa Äeprav se dogaja prav pred našimi oÄmi. Postavil je tudi zanimivo tezo o potrošništvu kot religiji. Govoril je tudi o problemu amerikanizacije. Lažje je vladati neumnim ljudem, kot pa tistim, ki mislijo s svojo glavo.
G. Rene je najprej preveril, koliko dejansko vemo o bogastvu in revšÄini na svetu, zato smo morali po zemljevidu razvrstiti figurice, ki so predstavljale ljudi in denar. Nad rezultati smo bili preseneÄeni. Zemljevid je bil popolnoma drugaÄen, kot smo ga vajeni v šoli. Prikazoval je pravilne velikosti kontinentov, ne pa zgolj kote med njimi kot obiÄajni zemljevidi. Ves Äas smo živeli v zmotnih prepriÄanjih! Nato nam je predavatelj predstavil, kako poteka praviÄno trgovanje, ko revni za svoje izdelke dobijo toliko denarja, kot si ga zaslužijo, saj med njimi in kupci ni številnih posrednikov. V Sloveniji je taka praviÄna trgovina le v Ljubljani. Imenuje se Tri muhe.
Prostovoljstvo doma in v tujini je predstavila prostovoljka MC Podlaga. Predstavnica Društva prijateljev živali Severne Primorske ga. Veronika Piccini je poudarila, kako pomembno je, da z živalmi lepo ravnamo in opozorimo tiste, ki jih zanemarjajo ali trpinÄijo.
Za zakljuÄek nam je prof. Ines Celin razdelila vprašalnike, da smo se pogovorili o naših predsodkih do ljudi s posebnimi potrebami.
Izobraževanje je bilo vsekakor zanimivo, predvsem pa pouÄno.
Nina Škrk, 3. aG, in Luka Žerjal, 4. aG, za skupino Prostovoljstvo |