Tudi dijaki letošnjih drugih letnikov gimnazijesmo konÄno doÄakali po mnenju naših predhodnikov in mislim, da sedaj tudi po mnenju nas samih najboljšo ekskurzijo – strokovno ekskurzijo v London.
Dan pred dnevom Äarovnic, 30. 10., smo se zgodaj zjutraj odpravili na pot, v London pa prispeli pozno popoldne, zaradi dveurne zamude letala še pozneje, kot je bilo naÄrtovano. Naši vodiÄki pa sta se kljub temu lepo znašli, in tako smo si uspeli že prvi dan zveÄer ogledati nekaj znamenitosti Londona – most Millennium Bridge, zgrajen v poÄastitev zaÄetka novega tisoÄletja, ki se je zaradi konstrukcijske napake na zaÄetku tako majal, da se ga je oprijelo ime Wibbly Wobbly, videli smo tudi slavno Katedralo sv. Pavla, v kateri sta se poroÄila princ Charles in princesa Diana, samostojno pa smo lahko raziskali trg Leicester Square, kjer smo, ker je bil petek, naleteli na lepo število brhkih deklet v kratkih oblekicah in sandalÄkih z vrtoglavimi petami, ki so se odpravljala na žure (kako smo se ob tem poÄutile dijakinje, obleÄene v bunde in zavite v šale, si lahko predstavljate). Na Leicestru smo videli tudi slavno kinodvorano Odeon, kjer potekajo vse veÄje filmske premiere v Veliki Britaniji.
V naslednjih štirih dneh smo si ogledali še vse pomembnejše znamenitosti Londona. Obiskali smo Kraljevi observatorij v Greenwichu, kjer smo lahko prestopili ali na vzhod ali na zahod sveta (saj skozi Greenwich poteka niÄelni poldnevnik, tega pa se verjetno še spomnite iz osnovne šole).
V utrdbi in nekoÄ tudi zaporu Tower of London smo se sreÄali z znamenitimi stražarji Beefeaterji (prve in zaenkrat edine ženske Beefeaterke žal nismo sreÄali), videli smo zelenico, kjer je bila obglavljena Anne Boleyn, in si ogledali kraljeve dragulje, tudi s krono kraljice matere s slavnim diamantom Koh-i-Noorjem.
Sprehodili smo se mimo Westminstrske opatije, kjer je bila kronana tudi Elizabeta II., videli smo Big Ben, pa tudi vse veÄje znamenitosti ob reki Temzi, saj smo šli po tej znameniti reki na kratek izlet z ladjico.
Imeli smo sreÄo, da smo kljub rahlo deževnem vremenu ujeli menjavo straže pred Buckinghamsko palaÄo, povzpeli pa smo se tudi na 62 m visok Spomenik velikemu požaru v Londonu, spomenik velikemu londonskemu požaru (spopasti smo se morali s kar 311 spiralnimi stopnicami!) in si privošÄili Äudovit razgled na London.
Ogledali smo si najpomembnejše londonske muzeje – Britanski muzej, kjer si lahko ogledate številne zgodovinske najdbe, ki so jih Britanci na Otok pripeljali z vseh koncev sveta, Naravoslovni muzej, ki je pravi raj za vse, ki jih zanima naravoslovje, Muzej znanosti, ki bo navdušil tiste, ki jih zanimajo znanstveni dosežki Äloveštva, in muzej Victoria & Albert, ki je najveÄji muzej dekorativne umetnosti in dizajna na svetu, v Narodi galeriji pa smo lahko obÄudovali likovna dela razliÄnih obdobij, zagotovo pa smo šli vsi pogledat Van Goghove SonÄnice .
Spoznali smo tri trge, kjer se ob vikendih zbira londonska mladina – Leicester Square s kinodvoranami in klubi, Piccadilly Circus s slavnimi reklamnimi napisi in Covent Garden, ki je znan kot zbirališÄe uliÄnih glasbenikov, seveda pa smo se sprehodili tudi po Trafalgarjevem trgu, posveÄenem bitki pri Trafalgarju in admiralu Nelsonu.
Ogledali smo si musical Blood Brothers, sprehodili smo se skozi China Town, veÄerjali po principu »jej, kolikor hoÄeš«, najbrž pa se je veÄini v spomin najbolj vtisnil muzej vošÄenih lutk Madame Tussauds, kjer smo se lahko sreÄali s številnimi znanimi osebnostmi (najbolj oblegana pa sta trenutno Barack Obama in Michael Jackson).
V Stratfordu smo si ogledali Shakespearjevo rojstno hišo, obiskali pa smo tudi znamenito univerzitetno mesto Oxford.
Tudi za nakupovanje ni zmanjkalo Äasa – veÄina bi se takoj vrnila med neštete tržnice Camden Towna, pa tudi na slavno ulico Oxford Street s številnimi razkošnimi in slavnimi trgovinami.
Po Londonu smo potovali z znamenito podzemno železnico, pa tudi z nadzemno železnico DLR, in spoznali, kako uÄinkovito in hitro prevozno sredstvo je lahko vlak.
3. novembra smo z letališÄa London Stansted poleteli proti naši mali državici in se v noÄnih urah vrnili domov v mnogo hladnejše vreme, kot smo ga imeli na Otoku.
(Mimogrede, popolnoma res je, da v Londonu veÄina ljudi ne ve, da Slovenija sploh obstaja in marsikdo celo za Italijo ali Avstrijo ne ve, bi se lahko nahajali kje na zemljevidu. So pa izjeme – preizkušeno!)
Nekaj pa gotovo – London nas je s svojo multikulturnostjo, rasno pisanostjo in mestnim vrvežem navdušil in zagotovo se bomo še vrnili!
