Spoznavali smo Italijo
V četrtek, 25. 10. 2018, smo se dijaki tretjih in četrtih letnikov odpravili na tridnevno ekskurzijo v Italijo. V zgodnjih jutranjih urah smo prispeli na obrobje Rima. Bili smo malo zaskrbljeni, saj je bila za ta dan v Italiji napovedana stavka, v Rimu pa so stavkali tudi zaposleni v javnem prevozu. A bili smo dovolj zgodnji, da smo se še lahko s podzemno železnico odpeljali v center mesta. Pred Kolosejem smo bili edini turisti in ob čudoviti jutranji svetlobi smo se prvič skupinsko fotografirali. Sprehodili smo se še mimo Konstantinovega slavoloka zmage, ne kot zmagovalci, ampak kot zadovoljni turisti. Pot smo nadaljevali mimo Foruma in spomenika Viktorja Emanuela II. do fontane Trevi. Tudi mi smo v vodnjak čez ramo metali kovance z željo, da bi se še kdaj vrnili v Rim. Počasi se je večno mesto prebudilo in postali smo del množice radovednih turistov. Ob pripovedovanju vodnika smo se premikali proti Španskim stopnicam, ki so bile kulisa za mnoge romantične filme, in mimo Panteona do trga Navona, kjer smo imeli daljši postanek. Na tem živahnem trgu se namreč vedno kaj dogaja.
Po kosilu smo prečkali Tibero in se mimo Angelskega gradu napotili proti Vatikanu. Pred ogledom Vatikanskih muzejev smo imeli še čas, da smo nakupili nekaj spominkov. Po Vatikanskih muzejih nas je vodila Slovenka, ki že leta živi v Rimu. Njena predstavitev zakladov, ki jih muzeji hranijo, je bila tako zanimiva, da smo ji sledili več kot dve uri. Na koncu smo si v tišini ogledali še Sikstinsko kapelo, Michelangelovo mojstrovino, in baziliko sv. Petra.
S podzemno železnico smo se spet odpeljali na obrobje Rima, od tam pa v Fiuggi, mesto, ki je znano po toplicah in mineralni vodi.
Naslednji dan smo se najprej ustavili v Caserti. Ogledali smo si kraljevo palačo, ki jo je zgradil Karel III. Španski, ki je bil tudi kralj Neaplja. Sprehodili oziroma zapeljali smo se tudi po obsežnih vrtovih, ki obdajajo palačo. Pot smo nadaljevali proti jugu in na obrobju Neaplja smo že zagledali Vezuv. Po strmi vožnji in manjših zapletih z avtobusom smo prispeli do izhodiščne točke za vzpon na vrh. Radovedni smo se povzpeli na krater še vedno aktivnega vulkana. Leta 79 je njegov izbruh povzročil pravo katastrofo. Kasneje smo si ogledali tudi Pompeje, ki jih je ta izbruh dobesedno zasul. Lokalni vodnik nam je slikovito predstavil življenje v mestu pred izbruhom vulkana, opisal njegov izbruh in posledice le-tega.
Ta dan nas je čakala še resnično adrenalinska vožnja na amalfijsko obalo. Prenočevali smo v kraju Minori, kjer smo imeli odlično večerjo. Seveda ni šlo brez testenin in sladoleda. Naslednje jutro smo se z lokalnim avtobusom odpeljali proti Amalfiju in na poti spoznavali sredozemsko rastlinstvo ter občudovali strmo prepadno obalo. Vožnja po obalni cesti, ki ji pravijo tudi cesta tisočih ovinkov, je izredno slikovita in zahteva kar nekaj spretnosti. V Amalfiju smo si ogledali katedralo in se izgubljali po ozkih ulicah s številnimi trgovinicami, poskusili smo tudi njihovo tipično sladico. Zadnji postanek smo imeli v Ravellu, mestecu, ki leži na nadmorski višini 350 m in od koder je po pripovedovanju osupljiv razgled na amalfijsko obalo. Ob našem prihodu je žal rosilo, spustila pa se je tudi megla, tako da je bil Ravello precej turoben. Veseli smo bili, da smo kljub zelo slabi napovedi imeli vsaj prva dva dneva lepo vreme.
Čakala nas je še neskončno dolga vožnja domov, med katero smo premlevali številne vtise s potovanja. Prepričani smo, da se v te kraje še vrnemo.
Po zapisu Mije Štrukelj, 3. bg
Fotografije: Elena Mikac in Mateja Grmek